»V dvoje je lepše,« pravi znan slovenski rek. Drži, lepo je biti ob človeku, s katerim si deliš jutranjo kavo, dobro novico in ob njegovi podpori lažje prebrodiš naporne dni.
A obstaja še ena resnica, o kateri se govori precej manj: življenje v dvoje je pogosto tudi cenejše. Včasih občutno cenejše.
Gresta ljubezen in denar z roko v roki? Tudi, vsaj del poti. V nedavni kanadski raziskavi je 73 odstotkov vprašanih odgovorilo, da pari pogosto ostajajo skupaj iz finančnih razlogov. Britanska iz začetka leta pa je šla še dlje: več kot polovica parov bi vsaj razmišljala o tem, da vztrajajo v slabem razmerju zaradi denarja, slaba petina pa jih je priznala, da sploh ne vedo, kako bi si lahko privoščili življenje sami. Iz golih številk brez vsebine ne izvemo nič o zgodbah teh parov v nezavidljivih situacijah, vseeno pa osvetlijo realnost sodobnih Romeov in Julij.
Svet namreč tudi danes ostaja precej prilagojen življenju v dvoje. Nepremičninski trg, mesečni stroški, zavarovanja, naročnine – pri marsikaterem ključnem izdatku velja logika dveh dohodkov. In trg se ne sprašuje, ali je nekdo sam po lastni volji, ker se je zveza končala, ali morda drugo polovico še išče. Cena je pač cena – in če jo plačuje ena oseba namesto dveh, je, logično, strošek zanjo višji. Pojav ima tudi že uveljavljen izraz, in sicer »samski davek«.
Ta davek, ki v resnici ni davek, je morda kdaj v svoji denarnici nevede občutil naključen solo turist. Enoposteljna soba? Cena se pogosto približa dvoposteljni. Solo križarjenje? Kabina za eno osebo je lahko nesorazmerno dražja. Restavracija? No, tu je na delu drugačna, a nič manj zgovorna logika. Solo gostje si v spletnih skupnostih delijo izkušnje, kako so jih – tudi v nam bližnjih državah – kljub nezasedenosti posadili k mizi pri stranišču ali na druga bolj odročna mesta. Kot da bi bil denar človeka, ki v restavracijo pride sam, malce manj vreden …
»Samski davek« pa ni le posledica tržne logike. Je tudi davčna, kar potrjujejo poročila OECD. Podatki namreč kažejo, da so samski zaposleni praviloma bolj obremenjeni kot poročeni pari z enakim skupnim dohodkom. Zakaj? Ker se je glavnina davčnih sistemov oblikovala okoli modela en zaposleni, vzdrževan zakonec, otroci.
In ne pozabimo, »samski davek« je še posebej neizprosen do starejših, ki so sami zaradi ločitve, ovdovelosti ali so le od nekdaj živeli sami. To je v Sloveniji resna težava, na katero redno opozarjamo tudi v našem časopisu: osnovni življenjski stroški zadnja leta nezadržno rastejo in biti sam v starosti prepogosto pomeni živeti na robu.
Zato vprašanje, ali živeti sam ali s partnerjem, danes ni zgolj čustveno. Je tudi ekonomsko. V dobi, ki tako poveličuje individualizem, pa je to precej neudobna resnica.
