Sredi 19. stoletja je nastalo eno temeljnih del biologije O nastanku vrst, v katerem Charles Darwin utemeljuje evolucijsko teorijo. Njegovo opažanje je bilo, da imajo bolje prilagojeni osebki večje možnosti preživetja. Glede na to, da naseljujejo praprotnice naš planet že neverjetnih 300 milijonov let, gre za eno najbolje prilagojenih vrst na zemlji, ki je preživela vse viharje spreminjajočega se podnebja.
Leta 1988 je ameriški klimatolog James Hansen prvič pred ameriškim kongresom spregovoril o katastrofalnih posledicah globalnega segrevanja. Kmalu bo 40 let od takrat, svetovna politika pa ni resno vzela njegovih besed. Danes živimo v novi realnosti, ko si ekstremni vremenski pojavi, močan veter, poplave, suše, vročinski valovi, sledijo drug za drugim, vmes pa nam gorijo gozdovi. Kako malo volje je na strani odločevalcev, ko gre za ukrepanje proti podnebnim spremembam, pove dejstvo, da imamo v Evropi plastenke, s katerih zamaški zlepa ne odpadejo. Ironija vseh ironij.
Tudi zato je Slovenija ponovno v primežu vročinskega vala in velike kmetijske suše, reke se segrevajo, da se počasi ustavlja tudi jedrska elektrarna. Kot je pričakovati od razvajenega evropskega človeka, razmišlja, ali bo dovolj elektrike za hlajenje in koliko bo plačal zanjo. Romuni razstreljujejo Donavo, Nemci debatirajo, da bo treba Ren poglobiti in za koliko jim bo padel BDP zaradi zmanjšanja rečnega prometa, Avstrijci ugotavljajo, da ni več snega, ki bi napajal Dravo in Muro za vse njihove hidroelektrarne.
Toda ponovno nič besed o ukrepih, nujno potrebnih za prilagajanje podnebnim spremembam. Teh ne moremo več preprečiti, še največji optimisti bodo morali sneti rožnata očala, politiki pa prenehati s populizmom in njihovim zanikanjem. Ker zanikanje in upanje ne vodita v ukrepanje, temveč samo poglabljata podnebno krizo. Bo moralo zmanjkati pitne vode, da bodo doumeli?
Vlak iz leta 1988 je že davno odpeljal, ostal nam je le še tisti, ki pomeni prilagajanje. In na njem bodo tisti, ki se bodo znali pravočasno prilagoditi in se bodo prilagajali znova in znova. Tako kot praprotnice, ki so preživele 300 in več milijonov let in bi se jim lahko človek ob tej njihovi sposobnosti samo globoko priklonil.
Če bi torej iskali navdih pri teh starodavnih rastlinah, potem nismo izgubljeni. Toda prilagajanje gotovo ne bo prijetno, prej naporno, zahteva znanje, pripravljenost, odrekanje, razmišljanje, in da, tudi finančna sredstva. Je pa edino, kar nam preostane. Človeku, ki mu iz pipe ne priteče voda, je figo mar za elektriko ali še eno leto gospodarske rasti, od katere imajo tako korist le najbogatejši. Bo imel pač nižji standard, a bo živel, kot je v tokratni temi tedna izluščila modro misel Florjana Ulaga.
