Trgovine, te, ki so bolj fizične sorte, se po vsej Evropi spopadajo z vse večjim izzivom, ki ga prinaša digitalni čas. Vedno več potrošnikov tradicionalne prodajalne uporablja zgolj kot razstavne prostore, medtem ko nakupe zaradi nižjih cen nato opravijo pri spletnih ponudnikih. Da bi zajezili ta pojav, v poslovnem svetu znan kot »showrooming« oziroma ogledovanje, ponekod trgovci uvajajo drastične ukrepe, vključno z zaračunavanjem strokovnega svetovanja.
V Nemčiji je nedavni primer Stefanie K., lastnice specializirane trgovine s šolskimi potrebščinami, sprožil razpravo o prihodnosti in preživetju maloprodaje. Po letih frustracij, ko so stranke v njeni trgovini preživele tudi po več kot uro za izbiro popolne šolske torbe ali potrebščin, na koncu pa odšle praznih rok, se je odločila za radikalen korak. Uvedla je obvezno pristojbino za svetovanje v višini 25 evrov.
Plačilo varščine
Kot poroča nemški spletni portal Chip, je sistem zasnovan kot varščina. Če se stranka po strokovnem posvetu odloči za nakup v njeni trgovini, se celoten znesek odšteje od končnega računa. V nasprotnem primeru denar ostane trgovini kot plačilo za porabljen čas in strokovno znanje zaposlenih. S tem želi lastnica odpraviti tako imenovano »krajo svetovanja«.
Tovrstna praksa je neposreden odgovor na trend, ki po podatkih raziskav močno hromi klasično trgovino, in bi lahko kmalu postal realnost tudi za slovenske trgovce. Nedavna javnomnenjska raziskava, ki jo je za nemško tiskovno agencijo izvedel inštitut YouGov, razkriva razsežnost problema.
Izkoriščanje svetovanja
Približno tretjina vprašanih potrošnikov priznava, da redno izkoriščajo brezplačno svetovanje in preizkušanje izdelkov v fizičnih trgovinah, sam nakup pa nato opravijo prek spleta. Paradoksalno je, da ista raziskava kaže na razdvojenost kupcev. Približno polovica anketirancev namreč takšno ravnanje obsoja in ga označuje za nepošteno do lokalnih podjetnikov, čeprav očitno še naprej popuščajo skušnjavi nižjih spletnih cen.
Gospodarstveniki opozarjajo, da strokovno osebje, najemnine in vzdrževanje prostorov predstavljajo visoke fiksne stroške, ki jih klasične prodajalne brez dejanske prodaje ne morejo več pokrivati. Nemški primer torej zastavlja zanimivo vprašanje tudi za slovenske trgovine: bo osebni stik in strokovni nasvet v prihodnje postal plačljiva storitev?
