Vsakodnevno nakupovanje v trgovinah pogosto spremljajo dolge vrste in nejevolja, tako pri kupcih kot pri zaposlenih na blagajnah. Medtem ko se potrošniki večinoma pritožujejo nad čakanjem, pa predstavniki trgovinske panoge opozarjajo, da bi lahko večino zastojev preprečili s preprostimi spremembami nakupovalnih navad in osnovnim bontonom. Hitrost pretočnosti na blagajnah namreč ni odvisna zgolj od spretnosti trgovcev, temveč v veliki meri od organiziranosti samega kupca, je te dni objavila nemška trgovinska zbornica.
Njihove ugotovitve bržkone veljajo tudi za Slovenijo. In kaj ugotavljajo?
1. Glavni razlog za zamude
Glavni razlog za nepotrebne zamude in stres v trgovinah je nepripravljenost ob zaključku nakupa. Trgovci opažajo, da začnejo številni kupci iskati eno od plačilnih sredstev – bodisi gotovine, bančne kartice ali pametnega telefona – šele v trenutku, ko blagajnik zaključi skeniranje zadnjega izdelka. Strokovnjaki svetujejo, naj potrošniki čas v vrsti izkoristijo za pripravo na plačilo, kar precej skrajša celoten postopek in kaže spoštovanje do osebja ter drugih čakajočih.
2. Ločevalniki nakupa
K neučinkovitosti prispeva tudi ignoriranje ločevalnikov nakupov. Čeprav se določenemu delu kupcev uporaba teh plastičnih pregrad zdi odveč, je za zaposlene na blagajni to ključno znamenje. Brez jasno označenih meja med posameznimi nakupi hitro pride do zmede, napačno zaračunanih izdelkov in posledično do zamudnih stornacij, kar še dodatno upočasni delo v urah največje gneče.
3. Razporeditev izdelkov
Razporeditev izdelkov na tekočem traku prav tako vpliva na varnost in hitrost postrežbe. Steklenice in podobna visoka embalaža, postavljena pokonci, se ob nenadnih premikih traku pogosto prevrnejo in po možnosti razbijejo. Nepisano pravilo pravi, da se valjaste predmete vedno položi vodoravno in vzporedno s smerjo gibanja traku. V sodobnih diskontnih prodajalnah, kjer so norme za hitrost skeniranja izjemno visoke, je poleg tega smiselno težje in večje izdelke na trak zložiti najprej. To kupcu omogoča hitrejše in logično zlaganje v nakupovalne vrečke na koncu blagajne, ne da bi pri tem zmečkali občutljiva živila.
4. Človeški dejavnik
Kljub avtomatizaciji pa v maloprodaji ostaja ključen človeški dejavnik. Zaposleni v trgovinah kot eno najbolj nevljudnih vedenj izpostavljajo telefonske pogovore med plačevanjem. Takšno ravnanje zmanjšuje zbranost in moti reševanje morebitnih zapletov. Osebje poudarja, da sta osnovna pozdrav in zahvala še vedno temelj dobrega odnosa. Kratka vljudnostna izmenjava besed je zaželena, vendar le, če ne vpliva na hitrost postrežbe in ne zadržuje vrste nestrpnih strank za hrbtom.
