Vsaka smrt je tragičen dogodek. Je pa pač tako, da si vzroke nekaterih zapomnimo bolj od drugih. Ko denimo morski pes napade plavalca in ga pokonča, o tem lahko beremo, gledamo ali poslušamo v številnih svetovnih medijih. Deležni smo odzivov prič, zapiranja plaž, vsesplošnega preplaha. Ko smrt plavalca povzročijo meduze, se o tem praktično ne poroča ali pa zelo redko. Pa čeprav, pozor, zaradi ožganin meduz po vsem svetu umre od 40 do 100 ljudi na leto, zaradi ugrizov morskih psov pa od pet do 10. A morski pes je le morski pes, o njih se snemajo filmi, meduze pa so precej manj atraktivne.
Tudi vsaka smrt na cestah je tragičen dogodek. A je hkrati spet tudi pri tem pač tako, da si vzroke nekaterih prometnih nesreč zapomnimo bolj od drugih. Ena takšnih se je zgodila v začetku letošnjega poletja na vzhodni ljubljanski obvoznici v smeri proti Maribora, ko je 46-letna voznica osebnega avtomobila vozila po desnem prometnem pasu, vendar hitrosti in načina vožnje ni prilagodila prometnim razmeram (približevanje območju zastojev zaradi del), da bi lahko ustavila vozilo pred oviro, ki bi jo glede na okoliščine lahko pričakovala. Z levo polovico sprednje strani vozila je silovito trčila v desno polovico zadnje strani tovornega vozila, ki je kot zadnje v koloni stalo na desnem prometnem pasu, in zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče.
Pripomočki niso vsemogočni
Prepričani smo bili, da gre pri opisani prometni nesreči v primerjavi z nekaterimi drugimi za podobno zgodbo kot pri morskih psih in meduzah. A le nekaj tednov kasneje smo v elektronski poštni nabiralnik dobili sporočilo organizacije EuroNCAP, v katerem opozarjajo na naraščajoče število prav takšnih nesreč in pozivajo k spremembam predpisov, da bi se število žrtev zmanjšalo. To število, število smrtnih žrtev zaradi naleta v zadek stoječega tovornjaka ali večje prikolice, po njihovih podatkih v državah Evropske unije in Združenega kraljestva dosega že 400 udeležencev cestnega prometa na leto!
Kar pri vsem skupaj posebej bode v oči, pa je, da se to dogaja kljub temu, da so sodobni avtomobili polni različnih varnostnih pripomočkov, ki bi morali pred tovrstnimi naleti opozarjati voznika in tudi sami posegati v njegovo vožnjo, in kljub temu, da je za tovorna vozila in večja priklopna vozila predpisana zaščita pred tako imenovanim podletom. Še več, tehnične zahteve glede njene konstrukcije, namestitve in trdnosti določa pravilnik, ki je v veljavi šele od leta 2022, a je očitno neprimeren, ko pa se vseeno zgodi toliko tragičnih nesreč. Pri EuroNCAP so tako pred kratkim izvedli tudi testna trčenja osebnega avtomobila, ki se lahko pohvali z najvišjo varnostno oceno pet zvezdic, v zadek tovornjaka, ki ustreza predpisom, in ugotovili, da pri hitrosti 56 kilometrov na uro potniki niti slučajno niso bili dovolj zaščiteni, da bi lahko nesrečo preživeli, saj je zgornji del potniške kabine skoraj dobesedno odsekalo. Je pa treba dodati, da so za potrebe testa avtomobilu izključili elektronske varnostne pripomočke, a kot omenjeno, ti še vedno vse prevečkrat odpovedo, na cestah pa je ob tem še vedno tudi veliko vozil, ki tovrstnih pripomočkov nimajo.
Rešitev v ZDA že poznajo
Zaradi vsega omenjenega pri EuroNCAP tako predlagajo možnost naknadne vgradnje izboljšanih rešitev na obstoječa vozila, obenem pa strožje zahteve za tovornjake in prikolice. Pri čemer izvedljiva tehnična rešitev že obstaja – uporabljajo jo v ZDA, gre pa za posebne jeklene palice, ki preprečujejo, da bi se avto »zaril« pod zadek avtomobila. Njihovo učinkovitost v ZDA od leta 2017 celo posebej ocenjujejo, odtlej do danes pa se je vse skupaj prijelo tako dobro, da je po nekaterih ocenah že približno 70 odstotkov novejših priklopnikov na tamkajšnjih cestah opremljenih z zaščitnimi napravami, ki izpolnjujejo tako imenovani standard toughguard. Da ta resnično deluje, pa so dokazali tudi pri EuroNCAP, saj so pod že opisanimi pogoji na testnem trčenju s tovornjakom z omenjenim »ščitom« enak avtomobil z enako hitrostjo izpostavili enakemu trčenju, pri čemer je zaščitna naprava omogočila, da se je varnostna struktura avtomobila deformirala, kot je predvideno, in tako učinkovito zaščitila potnike.
»Raziskave so razkrile resne pomanjkljivosti zadnjih varnostnih varoval, nameščenih na več sto tisoč priklopnikih in tovornjakih, ki vozijo po EU in Združenem kraljestvu. Desetletja smo vlagali v izboljšanje varnosti osebnih vozil, vendar se te konstrukcije in zadrževalni sistemi izkažejo za neustrezne v primeru naleta osebnega vozila pod zadnji del priklopnika; prav zato beležimo tako visoko smrtnost pri tovrstnih nesrečah. To je nesprejemljivo. Hitrejša ko bo posodobitev zadnjih varnostnih varoval na tovornjakih in priklopnikih v EU in Združenem kraljestvu po zgledu iz ZDA, bolje bo, saj bomo tako lahko v prihodnosti rešili številna življenja,« je ob tem povedal Matthew Avery, direktor strateškega načrtovanja pri EuroNCAP.
Odgovornost je voznikova
Pri omenjeni organizaciji sicer razen skupne številke okoli 400 žrtev niso razkrili, koliko takšnih nesreč se zgodi po posameznih državah, medtem ko policija pri nas prometnih nesreč, pri katerih osebno vozilo konča pod zadnjim delom tovornega ali priklopnega vozila, ne vodi kot posebne statistične kategorije. »V evidenci se sicer beležijo vzroki, ki so v takšnih primerih največkrat vožnja na neustrezni varnostni razdalji ali neprilagojena hitrost, ter posledice in vrste udeleženih vozil, ne pa tudi podatek, ali je pri trčenju dejansko prišlo do podleta vozila,« so še povedali pri policiji in dodali, da je za zmanjšanje števila takšnih nesreč najpomembnejše, da vozniki spremljajo promet pred seboj, ohranjajo ustrezno varnostno razdaljo ter hitrost prilagodijo tako, da lahko vozilo pravočasno ustavijo tudi ob nenadnem nastanku kolone.
Da je ne glede na vse napredne sisteme za varno vožnjo še vedno odgovoren voznik, pa poudarjajo tudi pri Agenciji za varnost prometa (AVP). »Tudi najnaprednejši asistenčni sistemi predvidevajo le pomoč vozniku in lajšanje njegovega dela, zmanjšanje stresa in pomoč pri pravilnih odločitvah v kritičnih trenutkih. Zato pri AVP vedno opozarjamo – pametni sistemi sicer dokazano pomagajo vozniku, toda tudi brez njih mora biti voznik sposoben varne in odgovorne vožnje s spoštovanjem vseh cestnoprometnih pravil in upoštevanjem vseh drugih okoliščin na cesti,« so še dodali.
