Morje v Portorožu je letos videti bolj modro, bolj čisto. Zasluga za to gre popolni preureditvi: na muljasto dno so nasuli 3500 kubičnih metrov belega soškega prodca in povsem spremenili njen videz. »Vedno je bilo čisto. Zdaj se to tudi vidi,« je nedavno na družbenih omrežjih zapisal piranski župan Andrej Korenika. Prodnata plaža se razteza na 400 metrih pod hotelom Metropol in je že polna kopalcev. Prodec so domačini preskušali, še ko so zraven brneli gradbeni stroji in so delavci urejali še zadnje podrobnosti. »Z mojega doma se zdaj odpira še lepši pogled, saj je morje modre barve, od blizu pa je še lepše. Zdaj grem s copati lažje v vodo kot prej, skratka, ocena: odlično,« nam je po prvem letošnjem kopanju v morju pod hotelom Metropol povedala Portorožanka.
»O tem smo sanjali 20 let. Na dno smo najprej namestili skale iz peščenjaka, ki zadržujejo prod, da ga morje ne bo odnašalo. Pred poseganjem v obalni del smo sodelovali z Morsko biološko postajo in zavodom za varstvo narave ter pridobili vsa soglasja,« je poudaril Neset Dulai, direktor Okolja Piran. Za obsežno naložbo v portoroško plažo so namenili 700.000 evrov, je povedal. Soški prodec so nasuli tudi v Piranu pred hotelom Piran in jo dodali na plažo Riviera, kjer so kamenčke preskusili že lani, tamkajšnja naložba je stala 250.000 evrov. »V Piranu smo lahko začeli urejati dostope v vodo in plaže, šele odkar je lani sprejeta uredba o kopalnih območjih uradno uvrstila Piran med kopališča. Prej poseganje ni bilo dovoljeno,« je pojasnil.
Nova pridobitev bosta tudi sodobni napravi za dostop gibalno oviranih v morje v Portorožu in Piranu na plaži Riviera, ki bosta pripravljeni do konca meseca in sta skupaj stali 70.000 evrov. »Gre za nekakšne tračnice, ki vodijo v morje. Gibalno ovirana oseba se z vozička presede na sedež, s pomočjo daljinskega upravljalca se spusti v vodo. Ko želi iz vode, z daljinskim upravljalcem prikliče sedež in se pripelje spet na obalo,« delovanje strne Neset Dulai. V Piranu in Portorožu so na plaži namestili nove sanitarije, da, tudi to je del turizma.
Novo podobo dobiva tudi Fiesa, ki jo ureja piranska občina. Odstranili so dotrajana drevesa in tujerodni pajesen, ki se je namnožil, ter zasadili 58 novih dreves. Nova trava, ki so jo zasadili, pa naj bi bolje prenašala morsko vodo. Dela so se nekoliko zavlekla, tako so ob našem obisku gradbeni stroji še brneli, zelenice pa še niso zasedli kopalci. A turistov s kamperji, ki smo jih srečali v bližnjem kampu ob jezercu, gradbišče ni preveč motilo. »Fiesa nam je všeč, ker je veliko zelenja. Upamo, da bodo to ohranili,« je povedal nizozemski par, ki so mu Fieso priporočili prijatelji.
Debeli rtič nič več zapuščen
Ljubitelji zelenja bi se lahko letos dobro počutili tudi na dodobra prenovljenem kopališču Debeli rtič. Dotrajanim objektom nekdanje igralnice in gostišča so obnovili fasade, prav tako utrdili obalni zid, tako da ne kazijo več okolice. Do konca septembra je tam odprt gostinski lokal s hrano in pijačo. Na dveh mestih so novi tuši in začasne sanitarije. Poskrbljeno je za večje (plačljivo) makadamsko parkirišče, na plažo pa vodi nova pešpot, ki je prijazna tudi gibalno oviranim, dostop v vodo jim olajša betonska klančina.
Ob našem obisku Debelega rtiča smo med kopalci slišali tudi italijansko govorico, kar ne preseneča, saj je kopališče le lučaj od meje z Italijo.
»Pripeljali smo se iz Milj, tu nam je zelo všeč, ker najdemo senco in je dosti bolj mirno kot na naših kopališčih ob obalni cesti med Miljami in Lazaretom. Raje ne pišite preveč, da ne bo tudi tukaj prepolno ljudi,« nas je smeje svaril upokojenec iz skupine italijanskih kopalcev. Na Občini Ankaran pravijo, da bodo urejanje Debelega rtiča nadaljevali po glavni turistični sezoni.
Kopališče Žusterna bo dokončano do konca julija
Največja koprska plaža v Žusterni, ki uradno sicer ni kopališče, ampak velja za obmorski park, je postala priljubljen turistični cilj kopalnih izletov gostov iz vse Slovenije, seveda ga zlahka najdejo tudi tuji obiskovalci, vsaj če sodimo po registrskih tablicah avtomobilov na parkirišču. To se ob koncih tedna hitro napolni, tako da je koprski župan Aleš Bržan domačine že povabil, naj se na kopanje raje pripeljejo s kolesi. Obmorski park sestavljajo zalivi s prodom, trava, borovci in mlada drevesa, ki sredi dneva ponudijo vsaj nekaj sence.
Največja naložba je temeljita prenova starega betonskega kopališča Žusterna, za katero so v občini namenili skupno 2,7 milijona evrov. Obiskovalca tam pričakajo lepše urejene površine za sončenje, stopnice za dostop v vodo, olimpijski bazen in novi tuši.
Na glavni del, nov in varnejši bazenček za otroke in neplavalce, pa bo treba počakati še do konca julija, saj so se gradbena dela zavlekla. Na delu plaže, ki ga urejajo, je tudi nova klančina za dostop v morje za gibalno ovirane. Nove lesene klopi za sončenje pa se bodo tudi hitro napolnile.
V tretji etapi po koncu sezone bodo uredili še vhod na kopališče, ki je zdaj tik ob zelo zasedeni kolesarski poti in ozkem pasu za pešce, ki vodita na priljubljeno obalno cesto med Koprom in Izolo. Tudi ob obalni cesti se poleg kolesarjev in sprehajalcev radi ustavljajo tudi kopalci. V izolski občini, kjer lahko naštejemo devet kopalnih območij, letos niso pripravili nobene večje novosti, a so tamkajšnje plaže že vrsto let preskušen cilj obiskovalcev.
