Slovenijo, predvsem severni in severovzhodni del države, so nedavno prizadela huda neurja. Najhuje je orkanski veter poškodoval gozdove v severni Sloveniji, zlasti na območju občin Komenda in Cerklje na Gorenjskem. Po februarskem snegolomu in marčevskem vetrolomu je to že tretja letošnja ujma, ki je prizadela slovenske gozdove. Ponekod v občini Komenda so smrekovi sestoji povsem uničeni, kar pomeni vnovično nevarnost namnožitve podlubnikov. Številni lastniki gozdov in kmetijskih gospodarstev se v teh dneh lotevajo odpravljanja škode, toda prav dela po ujmah so med najnevarnejšimi. Poškodovana drevesa, nestabilen teren, delo z motorno žago in kmetijsko mehanizacijo zahtevajo dodatno previdnost, ustrezno opremo in dobro usposobljenost, opozarja stroka.
Prevračanje traktorjev
Vsako leto izgubi življenje pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu okoli 20 ljudi. Lani je umrlo 21 ljudi, od tega dva v prometnih nesrečah s traktorjem, šest pri delovnih nezgodah s traktorjem, enajst pri delu v gozdu, dva pa zaradi drugih vzrokov, kot so padci, zastrupitve ali delo v hlevu. Leta 2024 je umrlo 15 ljudi, leto pred tem pa kar 26 pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi letošnje številke ostajajo podobne vsakoletnemu povprečju. Do maja je umrlo 12 ljudi, od tega šest pri delu v gozdu, trije v prometnih nesrečah s traktorjem, eden pri delovni nezgodi s traktorjem, eden pri vožnji viličarja in eden pri padcu v hlevu.
Spomnimo na nesrečo januarja letos, ko je med pluženjem umrl voznik traktorja, ki je zapeljal z vozišča, traktor se je prevrnil po brežini, voznik pa je med prevračanjem padel iz vozila. Med spravilom lesa se je februarja smrtno ponesrečil tudi moški na območju Gorenje vasi - Poljane, ko se je med žaganjem hloda ta skotalil nanj. Marca pa se je na območju Logatca zgodila še ena huda nesreča, na moškega, ki je vlekel hlodovino z vitlom, se je prevrnil manjši traktor. Tudi on je umrl na kraju dogodka.
Največ najtežjih nesreč povzročijo prav traktorji in druga kmetijska mehanizacija. V letu 2025 je bilo evidentiranih kar 73 delovnih nezgod s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, pri čemer se je poškodovalo 56 oseb. Dvajset oseb je bilo težje poškodovanih, osem jih je umrlo. Najpogostejši vzrok je bila nepazljivost, številne nezgode pa so se zgodile pri prevračanju traktorjev. Na nevarnost dela v kmetijstvu in gozdarstvu opozarja tudi podatek, da je v zadnjih 45 letih v teh dejavnostih umrlo kar 1862 ljudi.
Varnostni pas in čelada
Toda večino teh smrti bi bilo mogoče preprečiti, saj večletni podatki potrjujejo, da bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov traktorjev preživelo, če bi uporabljali varnostni pas, preostali pa bi zelo verjetno prav tako imeli bistveno več možnosti za preživetje. V številnih primerih so bili traktorji opremljeni z varnostno kabino in celo z varnostnim pasom, vendar ga vozniki niso uporabljali in so ob prevračanju padli pod vozilo.
Kot je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, je skrajni čas, da postane na kmetijah in v gozdovih varnost enako samoumevna kot delo. »En pripet varnostni pas, ena zaščitna čelada ali ena premišljena odločitev lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo,« je dejal.
Tudi Marjan Dolenšek, specialist za kmetijsko tehniko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, je opozoril, da je prvi korak do varnosti zavedanje, da se nesreča lahko zgodi vsakemu. »Ko opustimo misel, meni se ne more zgoditi, naredimo najpomembnejši korak. V gozd nikoli ne gremo brez čelade, pri vožnji s traktorjem pa se zavedamo, da varnostni pas ni za okras,« je dodal.
Kot opozarjajo strokovnjaki, je med vozniki traktorjev še vedno prisotno podcenjevanje nevarnosti. Mnogi varnostni pas dojemajo kot nepotreben ali moteč del opreme, čeprav prav pas voznika zadrži na sedežu in v zaščitenem prostoru kabine oziroma varnostnega loka. V Sloveniji je še vedno veliko starejših traktorjev brez varnostnih pasov. Približno 40 odstotkov registriranih traktorjev je opremljenih z varnostnimi pasovi, okoli 60 odstotkov oziroma približno 70.000 starejših traktorjev pa jih nima. Toda naknadna vgradnja je mogoča in predstavlja le majhen strošek v primerjavi s tveganjem. Cena vgradnje varnostnega pasu se giblje od 50 do 210 evrov.
Neustrezno usposobljeni
Še vedno ostajajo velik problem tudi nezgode pri delu v gozdu. Leta 2025 je pri delu v gozdu umrlo enajst ljudi, analize za obdobje med letoma 2000 in 2025 pa kažejo, da kar 66 odstotkov umrlih ni uporabljalo osebne varovalne opreme, 76 odstotkov pa jih ni opravilo usposabljanja za delo v gozdu. Tudi med težje poškodovanimi velik delež ljudi ni uporabljal zaščitne opreme ali ni bil ustrezno usposobljen za varno delo.
Uporaba varnostnega pasu, uporaba zaščitne opreme pri delu v gozdu, redna usposabljanja in zavedanje o tveganjih, ki jih prinaša delo s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, morajo zato postati ključni ukrepi posameznikov pri tovrstnem delu.
»Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo. Če pa se že odločijo, da bodo v gozdu postorili nekatera dela, naj to delo opravijo s treznim premislekom, ali so za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni ali pa bi bilo vendarle bolje, da ta dela namesto njih opravi kdo drug,« je dejal Roman Črnič iz Zavoda za gozdove Slovenije, kjer tudi aktivno izobražujejo in usposabljajo lastnike gozdov za varno delo v gozdu.
Pomemben korak na področju preventive je simulator prevračanja oziroma nagibna kabina, ki je od 1. januarja obvezni del usposabljanja za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F. Ta na praktičen način pokaže, kako varnostni pas voznika ob prevračanju zadrži na sedežu in prepreči padec pod traktor.
