V ZDA se trenutno soočajo z največjim izbruhom črevesne okužbe ciklosporiaza v svoji zgodovini. Okužba se je izredno hitro razširila in po zaužitju oporečne solate terjala tudi prve smrtne žrtve. Čeprav tovrstne novice hitro sprožijo skrb med potrošniki po vsem svetu, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) miri, da v Sloveniji razloga za preplah ni, saj je tveganje za širitev tega izbruha k nam minimalno. Kljub temu  strokovnjaki opozarjajo, da so okužbe, povezane z uživanjem svežega sadja in zelenjave, na splošno v strmem porastu.

V ZDA več tisoč obolelih in prve žrtve

Epidemiološka slika v ZDA je trenutno izjemno resna. Najhuje prizadeta je zvezna država Michigan, kjer so našteli že več kot 11.200 primerov, dva človeka z resnimi pridruženimi zdravstvenimi težavami pa sta zaradi okužbe in hude dehidracije umrla. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je izbruh v veliki meri povezala s solato ledenko mehiškega podjetja Taylor Farms, ki so jo kot sestavino stregli v restavracijah znane verige s hitro prehrano Taco Bell.

Do konca julija je ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) potrdil skoraj 7000 laboratorijskih primerov, ob tem pa spremljajo še več kot 11.500 domnevnih obolenj. Število primerov vztrajno narašča, bolniki pa se spopadajo z zelo neprijetnimi in dolgotrajnimi simptomi, ki lahko trajajo tudi več tednov. Med najpogostejšimi znaki so vodena driska, trebušni krči, napenjanje, hujšanje, slabost, izguba teka in huda utrujenost.

Kako varno pripraviti sadje in zelenjavo v domači kuhinji?

Škodljive bakterije, ki so potencialno v zemlji ali vodi, lahko pridejo v stik z zelenjavo in sadjem ter ju onesnažijo med rastjo, skladiščenjem ali pripravo. Z upoštevanjem osnovnih higienskih priporočil lahko to tveganje močno zmanjšamo:

Nakup in hlajenje: izbirajte nepoškodovane pridelke. Hitro pokvarljivo sadje in zelenjavo shranjujte v hladilniku pri temperaturi 5 °C ali manj. Tudi vse že narezane ali pakirane pridelke obvezno shranjujte v hladilniku.

Preprečevanje navzkrižnega onesnaženja: sveže sadje in zelenjavo vedno shranjujte in pripravljajte ločeno od surovega mesa, perutnine, morskih sadežev in jajc. Za rezanje svežih pridelkov uporabljajte ločeno desko.

Higiena rok: pred pripravo sadja ali zelenjave in po njej si roke umivajte vsaj 20 sekund z milom in toplo vodo.

Temeljito pranje: pred uživanjem vedno temeljito operite pridelke pod tekočo vodo, vključno s tistimi, ki ste jih pridelali doma.

Brez čistil: pranje sadja in zelenjave z milom ali detergentom ni priporočljivo, saj so pridelki porozni in lahko čistilo kljub izpiranju vpijejo.

Pranje pred lupljenjem: tudi če nameravate živilo olupiti, ga pred tem operite, da preprečite prenos umazanije in bakterij s površine na užitni del ob rezanju. Odstranite in zavrzite vse poškodovane ali gnile dele.

Sušenje za manj bakterij: po pranju pridelke osušite s čisto krpo ali papirnato brisačo, s čimer še dodatno zmanjšate število bakterij na površini.

Preberite še navodila NIJZ na povezavi.

Kakšna je situacija v Sloveniji?

Na srečo se ta specifični parazit v našem okolju ne pojavlja pogosto. Po navedbah NIJZ je okužba s parazitom Cyclospora cayetanensis v Sloveniji, pa tudi širše v Evropi, izjemno redka. Obolenj pri nas niso zaznali, aktualni množični izbruhi pa so geografsko omejeni na ZDA in Kanado. Razlog za takšno množičnost v ZDA je prodaja spornega živila znotraj razvejane prodajne verige, medtem ko tovrstna solata ni bila uvožena na slovenski trg. V zadnjih letih so pri nas zabeležili le posamične, sporadične primere ciklosporiaze. V  zadnjih letih so bili prijavljeni štirje primeri okužbe s ciklosporo: po en primer v letu 2016, 2018 in 2021 (brez podatka o viru okužbe). Letos je bil prijavljen en primer, ki je potoval po Mehiki in se tam najverjetneje okužil. 

Cyclosporiasis on Produce as an outbreak and spread as a foodborne parasitic disease caused by Cyclospora cayetanensis through contaminated food as fruits and vegetables or water resulting in explosive watery diarrhea gastrointestinal infection and digestive illness. / Foto: Wildpixel Getty Images

V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, povezanih z uživanjem surove zelenjave in sadja, močno povečalo. / Foto: Getty Images

Poleti več črevesnih okužb

Kljub odsotnosti ciklosporiaze pa črevesne okužbe pri nas niso redkost. Poleti se v Sloveniji število prijavljenih črevesnih okužb na splošno občutno poveča. Trenutno je največ prijav kampilobakterioz, okužb z E. coli, salmoneloz, v hladnejših mesecih leta pa več rotaviroz in noroviroz. Črevesne parazitarne okužbe na drugi strani ostajajo vse leto precej konstantne, saj so bolj odvisne od higienskega ravnanja z živili. Med najpogostejšimi paraziti pri nas sta Giardia lamblia in Cryptosporidium, pojavljajo pa se tudi toksoplazmoza, trakuljavost in trihineloza. Kriptosporidioza se na primer najpogosteje prenaša z onesnaženo pitno vodo ali hrano, parazit pa zaradi zaščitne kapsule izjemno dolgo preživi zunaj telesa. Bolj pomembna kot povzročitelj sta starost in imunski status obolelega – najtežje črevesne okužbe potekajo pri najmlajših, ker bruhanje in driska dokaj hitro privedeta do dehidracije, in tudi pri najstarejših zaradi zapletov oziroma poslabšanja kroničnih bolezni. V razvitem svetu je smrt zaradi črevesne okužbe ob dobri zdravstveni oskrbi izjemno redka.  

Zakaj je sveža zelenjava vse pogosteje vir okužb?

V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, povezanih z uživanjem surove zelenjave in sadja, močno povečalo, pravijo na NIJZ. K temu negativnemu trendu prispeva več dejavnikov, od same povečane stopnje uživanja surovih pridelkov do globalno centraliziranih distribucijskih verig in večjega deleža občutljive populacije. Razlog tiči tudi v intenzivnejši živinoreji in spremembah v načinih gnojenja in upravljanja odpadnih voda, kar je povečalo prisotnost patogenov v okolju.

Najpomembnejši razlog za porast okužb  je odsotnost učinkovite dekontaminacijske stopnje v pridelovalni verigi. Onesnaženje iz primarne proizvodnje se tako zlahka prenese vse do končnega potrošnika. Med vsemi vrstami zelenjave največje tveganje za zdravje predstavljajo kalčki. Visoka temperatura (25–30 °C) in vlaga med postopkom kaljenja namreč ustvarjata idealne pogoje za hiter razvoj bakterij, okužba pa je pogosto posledica uporabe fekalno onesnažene vode za namakanje.

Priporočamo