Gradbeni delavci, ki so pripravljali teren za novo stanovanjsko sosesko v nizozemskem mestu Nijmegen, so odkrili izjemno ohranjeno in obsežno starorimsko kopališče. Najdba, ki pokriva več kot 4900 kvadratnih metrov, ponuja nov vpogled v presenetljivo razkošen vsakdan na severni meji mogočnega imperija, ki je do zdaj v zgodovinskem spominu pogosto veljala predvsem za območje surovih vojaških taborov.
Kompleks, ki so ga arheološke ekipe nedavno izkopale v nekdanji industrijski coni Waalfront, je več kot dvakrat večji od doslej znanih rimskih term v nizozemskih mestih Voorburg in Heerlen. Čeprav so arheologi prve strukturne obrise zaznali že med širitvijo tovarne leta 1992, območja takrat ni bilo mogoče podrobneje raziskati. Šele nedavna revitalizacija degradiranega območja je razkrila prave razsežnosti antičnega inženiringa.
Presenetljivo razkošje
Odkritje kaže na visoko stopnjo urbanizacije. Kamniti temelji objekta segajo skoraj dva metra visoko, strokovnjake pa je še posebej presenetila ohranjenost hipokavsta. Gre za napreden sistem antičnega talnega ogrevanja, kjer so majhni opečnati stebrički podpirali tla in omogočali stalno kroženje toplega zraka pod prostori ter kopalnimi bazeni. Notranjost je bila zasnovana izjemno bogato. Zidovi so bili prekriti z marmornimi ploščami in živahnimi stenskimi poslikavami, bazeni obdani s stebri iz peščenjaka, tla pa so krasile elegantne črno-bele apnenčaste plošče. Takšno razkošje je presenetljivo, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je bil kompleks v srednjem veku delno uporabljen kot kamnolom.
Najdišče je postreglo še z bogato zbirko več deset tisoč drobnih artefaktov, ki pričajo o bogatem družabnem življenju. Rimske terme namreč niso bile namenjene samo osebni higieni, pač pa so, ugotavljajo, delovale kot osrednja zbirališča za sprostitev, šport, politične debate in sklepanje poslov. Med izkopaninami so našli bronaste kipe, pečatne prstane, zlato verižico in na stotine dovršenih koščenih lasnic, pri čemer sta dve okrašeni z izrezljanimi podobami mačk. Zanimiv je bronasti doprsni kip boga vina Bakhusa, ki so ga prilagodili in uporabljali kot utež na tržni tehtnici.
Premožna populacija
Najdene kovance zgodovinarji povezujejo s kratkotrajnim galskim imperijem. Številni z upodobitvijo cesarja Postuma, ki je vladal med letoma 260 in 269, kažejo, da je bilo javno kopališče v polni uporabi globoko v tretje stoletje. Za vzdrževanje tako mogočnega objekta je bila potrebna močna in premožna populacija, kar potrjuje tezo, da je bil antični Nijmegen (Ulpia Noviomagus Batavorum) pomembno in cvetoče središče.
Preteklost in prihodnost mesta se bosta zdaj prepletli. Investitorji so potrdili, da bodo ključni arheološki ostanki zaščiteni in integrirani v nov urbanistični načrt. Ohranjeni bodo pod temelji novih stanovanjskih blokov, ki bodo obkrožali osrednji trg, že uradno poimenovan Thermenplein oziroma Trg term. Da bi dediščino približali lokalnemu prebivalstvu, bo izbor najdragocenejših najdb od 29. junija dalje na ogled v preddverju mestne hiše v Nijmegenu.
