Mati samohranilka je po devetih letih varčevanja za zemljišče končno prestopila prag lastnega doma, vendar pa zgrajenega izključno s pomočjo recikliranih plastičnih odpadkov. Projekt v predmestju kostariške prestolnice San José je prav poseben poskus reševanja dveh perečih nacionalnih težav. Država se spopada s pomanjkanjem socialnih stanovanj in s hudo preobremenjenostjo okolja s plastiko.

Hiša v soseski Lámparas na zunaj ne izstopa in se popolnoma zliva z okoliškimi zgradbami. Pod standardnim ometom in barvo pa se skriva 850 blokov, imenovanih bloqueplas, ki se med seboj sestavljajo po principu priljubljenih lego kock. Za njihovo izdelavo so predelali približno sedem ton zavrženih plastenk in embalaže. Konstrukcijski sistem pa je razvila organizacija Ekojunto, medtem ko temeljni ustroj, streha, inštalacije ter stavbno pohištvo ostajajo iz tradicionalnih materialov, poročajo mediji.

Cindy Mora, ki se sicer preživlja kot čistilka in sama skrbi za šestletnega sina Fabrizia, je za nakup parcele varčevala skoraj desetletje. Sredstev za samo gradnjo pa tudi ni imela, kar v Kostariki ni nič nenavadnega. Tudi tam mnogi ne morejo prestopiti praga, da bi si lahko privoščili nepremičnino.

Čeprav snovalci zatrjujejo, da material zagotavlja odlično toplotno in potresno izolacijo ter ustreza strogim kostariškim protipotresnim standardom, neodvisni varnostni testi na tej hiši še niso bili izvedeni.

Njen primer je prevzela organizacija Habitat for Humanity. Gradbeni material je prek svojega socialnega programa donirala korporacija Procter & Gamble, pri postavitvi pa je pomagalo več deset prostovoljcev pod nadzorom inženirjev. Gradnja, v katero je bilo vloženih več kot 800 ur prostovoljnega dela, je potekala izjemno hitro. Začela se je aprila, ključi pa so bili predani konec maja tistega leta.

Podatki kažejo, da Kostarika dnevno proizvede okoli 500 ton plastičnih odpadkov, od katerih jih reciklirajo zgolj 14 ton. Uporaba reciklirane plastike v gradbeništvu bi lahko ponudila delno rešitev, vendar strokovnjaki opozarjajo na določene omejitve.

Čeprav snovalci zatrjujejo, da material zagotavlja odlično toplotno in potresno izolacijo ter ustreza strogim kostariškim protipotresnim standardom, neodvisni varnostni testi na tej hiši še niso bili izvedeni. Prav tako zaradi pomanjkanja dolgoročnih podatkov ostajata vprašljiva življenjska doba in vzdržljivost materiala skozi desetletja.

Kljub naraščajočemu zanimanju tovrstna gradnja za zdaj še ni prešla v fazo serijske in množične proizvodnje.

Priporočamo