Lokalne oblasti v madžarskem mestu Devecser so v rekordnem času demontirale na novo odkriti spomenik, posvečen 500. obletnici bitke pri Mohaču. Petmetrska skulptura, ki naj bi upodabljala madžarsko mitološko ptico turul, je bila odstranjena po tem, ko je na družbenih omrežjih sprožila val posmeha zaradi očitne podobnosti z moškim spolnim organom.

Spomenik, odkrit prejšnji teden na zahodu države, bi moral služiti kot resen zgodovinski poklon žrtvam enega najpomembnejših dogodkov v madžarski zgodovini. Namesto tega je zaradi neposrečenih proporcev čez noč postal viralna senzacija. Leseni kip na visokem stebru, ki so mu bili dodani ptičji elementi, je v očeh javnosti hitro dobil povsem drugačen, nenačrtovan pomen, je poročal hrvaški novičarski portal net.hr.

»Ne nameravam se izgovarjati in javnosti razlagati, da gre za krilati falus iz te ali one mitologije. Tega resnično nismo načrtovali.«

Poročajo še, da je Hajnalka Nyárs, podžupanja Veszpréma, ki je bila zadolžena za idejno zasnovo projekta, po dveh dnevih ugibanj javno stopila pred medije in prevzela odgovornost za blamažo. Kot je pojasnila, je do napake prišlo pri prenosu dvodimenzionalne skice v končni, tridimenzionalni model.

»V tistem trenutku je postalo očitno nekaj, česar prej nismo opazili v fazi načrtovanja. Vsak ima sicer pravico v umetniškem delu videti tisto, kar mu narekuje domišljija, in to v celoti sprejemam,« je dejala, a ob tem zavrnila spletne šale in ugibanja, da je pri načrtovanju spomenika sodelovala umetna inteligenca, ki naj bi zamešala ptičjo in človeško anatomijo, ter poudarila, da ni šlo za namerno provokacijo.

»Ne nameravam se izgovarjati in javnosti razlagati, da gre za krilati falus iz te ali one mitologije. Tega resnično nismo načrtovali,« je bila jasna.

Zaradi nepredvidenega odziva in medijskega pritiska so oblasti sprejele odločitev, da spomenik nemudoma odstranijo, čeprav je skulptura v svojih zadnjih dneh prav zaradi nenavadne napake v mesto že začela privabljati radovedne turiste.

Bitka pri Mohaču oziroma bitka na Mohaškem polju je bila spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Zmaga je povzročila večstoletno delitev Ogrske med Osmanskim cesarstvom, habsburško monarhijo in kneževino Transilvanijo. Beg Ludvika II. z bojišča in kasnejša smrt sta pomenila konec dinastije Jagelo na Ogrskem, ker so dinastične pravice do Ogrske prevzeli Habsburžani s poroko Ludvikove sestre Ane s cesarjem Svetega rimskega cesarstva Ferdinandom I. Habsburškim, je pojasnjeno na wikipediji.

Priporočamo