Novinarji se pogosto sprašujemo, kaj je tisto, kar resnično prestraši modernega človeka. Inflacija? Pomanjkanje dobre in žepu prijazne kave v središču mesta? Ne, dragi bralci. Očitno eno večjih groženj javnemu miru in srčnemu utripu predstavlja – zastava nekdanje skupne države.
Letos smo bili priča že več incidentom, ki bi jih zlahka uvrstili v rubriko saj ni res, pa je. Vse skupaj pa potrjuje tezo, da imajo nekateri resne težave z uravnavanjem telesne temperature ob pogledu na določene zgodovinske simbole.
Začelo se je na nedavnih zimskih olimpijskih igrah, natančneje na prvi večer smučarskih skokov. Medtem ko so športni orli elegantno leteli po zraku, je nekje ob izteku zaplapolala rdeče-belo-modra zastava z ikonično rdečo zvezdo. Kaj hujšega! Nekateri so ob novici o tej relikviji reagirali tako histerično in živčno, kot da bi se na zaletišču namesto skakalca pojavil sam maršal Tito na smučeh.
Človek bi si mislil, da bo mrzel zimski zrak dovolj, da ohladi razgrete glave, vendar očitno je bil učinek ravno nasproten.
Sprehod po žici … ali po živcih?
Če smo mislili, da so zimske strasti do pomladi že zamrle, smo se pošteno zmotili. Nedavni majski dogodki so vse skupaj preselili naravnost v prestolnico. Tradicionalni Pohod ob žici (ali pohod po žici, če vprašate tiste, ki so tam doživeli manjši živčni zlom) je poskrbel za novo akutno zastavofobijo.
Dogodek, ki naj bi slavil svobodo, rekreacijo in tovarištvo, se je za nekatere mimoidoče spremenil v resen preizkus tolerance. Gospodje in gospe v svojih najnovejših in najdražjih športnih oblačilih so ob pogledu na jugoslovansko zastavo, ki jo je ponosno vihtel mladenič, nenadoma pozabili dihati. Rdečica na njihovih obrazih tisti dan zagotovo ni bila posledica hitre hoje okoli Ljubljane, ampak čistega stresa. Reagirali so s takšno mero živčnosti, kot da bi se vsak čas izza grma prikazala inšpekcija za uravnilovko. Jih je strah?
Tretji primer se je zgodil na balinarskem tekmovanju pri sosedih Hrvatih. Slovenci načeloma radi izražamo mnenja. In se svojega življenja spominjamo v lepi luči. Ena od ponosnih tekmovalk iz Slovenije je nosila majico z napisom, v prevodu, »Rodila sem se v Jugoslaviji«. Si morete misliti! V resnici je povedala resnico in kot večina njenih sodržavljanov se ne sramuje tega dejstva. Pa na Hrvaškem? Cela histerija!
Čisto vino
Bodimo iskreni, dragi bralci. Za mnoge – in tukaj se popolnoma strinjamo s tistimi, ki na stvar gledajo s pozitivne plati – ta zastava predstavlja zgolj lep spomin, kos osebne ali kolektivne zgodovine, morda pa le malo popkulturne nostalgije. To je čisti vintage, tako kot vinilne plošče, retro superge in kolesa pony, ki so danes spet tako zelo v modi.
Zakaj torej takšna panika? Se res bojimo, da bo pogled na rdečo zvezdo povzročil takojšnjo nacionalizacijo bližnje pekarne ali pa da bomo morali na cilju pohoda vsi znova opraviti pionirsko zaobljubo?
Čas bi bil, da tisti z bolj občutljivimi živci globoko vdihnejo in si natočijo kozarec dobrega čistega vina, kot pravimo. Zastava je le simbol preteklosti, mi pa živimo v letu 2026. Zato, draga gospoda, ohladite se malo. Zgodovina vas ne bo ugriznila, četudi sem ter tja še vedno malce zaplapola v vetru.
