Ko si ljubitelj piva zadovoljen natoči laško, union ali pivo iz približno 300 drugih pivovarn z vsega sveta, je lahko zadovoljna tudi 72-letna Charlene de Carvalho-Heineken. Orjaško podjetje Heineken je po svoje še vedno družinsko podjetje. Dedinja pivovarskega imperija je morala v ospredje stopiti leta 2002. Takrat je umrl njen oče Freddy Heineken, ki je družinsko pivovarno, ustanovljeno že leta 1864 v Amsterdamu, razvil v drugo največjo pivovarno na svetu. Najbogatejši Nizozemki ameriški Forbes pripisuje nepredstavljivih 16,2 milijarde dolarjev premoženja.
Ugrabitev očeta se je srečno končala
Charlene de Carvalho-Heineken se je rodila leta 1954 na Nizozemskem kot hči omenjenega pivovarskega kralja Freddyja Heinekena in Američanke Lucille Cummins iz družine, ki ima v lasti znano destilarno viskija Cummins. Odraščala je v okolju, značilnem za najbogatejše, obiskovala prestižne šole, se ukvarjala s fotografijo in počitnikovala v mondenih krajih. Na smučarskih počitnicah v Sankt Moritzu v Švici je spoznala Michela de Carvalha, nekdanjega britanskega olimpijca v smučanju in sankanju, otroškega filmskega igralca ter uspešnega investicijskega finančnika. Poročila sta se leta 1983 v švicarski vasici Perroy, imata pet otrok, družina večinoma živi v Londonu.
Oče Freddy Heineken je veljal za dominantnega, karizmatičnega in medijsko izpostavljenega podjetnika. Hči edinka pa je dolga leta živela zunaj pivovarskih krogov in v podjetju ni imela skoraj nobene vloge. V lasti je imela eno samo delnico, da se je lahko udeleževala skupščin. V javnosti se ni pojavljala. Skrbnemu varovanju zasebnosti pivovarske družine je gotovo botrovala ugrabitev Freddyja Heinkena leta 1983. Ugrabitelji, skupina nizozemskih kriminalcev, so ga približno tri tedne zadrževali v posebej zgrajeni celici v Amsterdamu. Zahtevali so 35 milijonov nizozemskih guldnov (približno 20 milijonov evrov), kar je bila takrat ena največjih odkupnin v evropski zgodovini. Družina je izročila odkupnino, Heinekena so našli živega, policija pa je kmalu ujela večino ugrabiteljev in kasneje našla tudi večji del denarja. Zgodba je bila tako odmevna, da so leta 2015 po njej posneli film Ugrabitev Freddyja Heinekena.
750 litrov piva na sekundo
Po očetovi smrti je Charlene de Carvalho-Heineken podedovala za približno 100 milijonov evrov delnic podjetja oziroma četrtinski lastniški delež, kar pa v zapleteni holdinški strukturi Heinekena vseeno pomeni lastniški nadzor nad podjetjem. Mati petih otrok se je morala v nekaj dneh odločiti, da bo pri 48 letih sodelovala pri upravljanju podjetja. »Nekaj časa sem samo sedela na sestankih in poslušala, se udeleževala srečanj s predstavniki drugih pivovarn ter predvsem spoznavala trg in naše kupce,« je povedala v intervju za ameriški Fortune Magazine.
Charlene de Carvalho-Heineken še vedno velja za eno bolj skrivnostnih milijarderk. Zelo redko nastopa v javnosti. Podjetja ne vodi kot izvršna direktorica ali predsednica uprave, ima pa ključno besedo pri strateških odločitvah. Podobno so v družbe pod okriljem Heinekena vključeni tudi drugi člani družine. »Bolj se vidimo v vlogi varuhov družinskega premoženja, kot da bi prevzeli direktorske položaje v podjetju. Za to imamo izvršne direktorje. V prvi vrsti skrbimo, da je naše družinsko podjetje zdravo, da raste in da ga bomo lahko predali zanamcem,« je pojasnila za Fortune Magazine.
Heineken je danes korporacija, ki je prevzela več kot 300 svojih konkurentov v 190 državah, med drugim Amstel, Birro Moretti, Dos Equis, Tiger Beer, Strongbow, Lagunitas, Red Stripe in številne druge. Od leta 2015 je tudi večinski lastnik Pivovarne Laško. Heineken je drugi največji pivovar na svetu, največji je belgijski AB InBev. Lani so v pivovarnah Heinekena po svetu zvarili 234 milijonov hektolitrov piva. Za predstavo: to je približno 750 litrov vsako sekundo. A prodaja piva v Heinekenu se je lani zmanjšala v primerjavi z letom prej. V družbi, ki zaposluje 87.000 ljudi, so pred nedavnim že napovedali, da bodo v prihodnjih dveh letih ukinili kar 6000 delovnih mest zaradi »zahtevnih razmer na trgu«, predvsem v Evropi.
Velikanske dividende, čim nižji davek
Zahtevne razmere se v premoženju družine Heineken ne bodo kaj dosti poznale. V Londonu ima družina luksuzno rezidenco, družinsko posestvo tudi na Nizozemskem, hišo v Antibesu na jugu Francije … Po pisanju medijev je pomembna njihova švicarska nepremičnina: vila v vasici Perroy ob Ženevskem jezeru, ki naj bi jo člani družine desetletja uporabljali kot svojo uradno davčno rezidenco. Švica namreč omogoča ugodnejšo obdavčitev.
Charlene de Carvalho-Heineken spada med milijarderje, ki jim uspe najti načine, da plačajo kar najnižje davke. Še zdaleč ni edina, ki davčno optimizira, a na Nizozemskem se je najbogatejša državljanka zaradi tega znašla na tapeti. Nizozemski dnevnik NRC je pred časom poročal, da naj bi dedinja več kot sto milijonov evrov dividend, ki jih prejme vsako leto, prek Luksemburga preusmerjala v britansko davčno oazo Jersey v Rokavskem prelivu ter se tako izognila plačilu davka na dobiček. Nizozemski davčni organi naj bi skušali ugotoviti, koliko nizozemskih podjetnikov deluje po »heinekenski metodi«, da bi morda zaostrili zakonodajo.
