Dobro leto je tega, kar smo na teh straneh v prispevku o tako imenovani mikromobilnosti in nevarnostih, ki jih ob vse večjem razcvetu prinaša predvsem za svoje uporabnike, pisali o (ob pomanjkanju boljše besedne zveze) »stvoru iz Šiške«. Za osvežitev spomina: tako smo poimenovali visokega, po pravilu v črno (vključno z motoristično čelado z velikim ščitnikom za usta) odetega velikana na prav tako črnem električnem skiroju, ki nam je v tistem delu Ljubljane večkrat prekrižal pot. In nas denimo na Celovški cesti, na kateri je omejitev 70 kilometrov na uro, večkrat suvereno prehitel, pa čeprav smo vozili natanko po omejitvah. Torej je sam vozil vsaj 10 kilometrov na uro, raje še nekaj več, hitreje. Pri čemer je, kot vemo, omejitev hitrosti električnih skirojev 25 kilometrov na uro. Takih, ki gredo hitreje, naj se ne bi smelo prodajati, jih pa mnogi hitro in spretno predelajo, da so zmožni višjih hitrosti.
No, do danes omenjeni »stvor«, razen v vmesnem zimskem času, ni izginil, srečali smo ga še večkrat. Še huje pa je, da se mu je medtem pridružilo še več podobno hitrih in brezsramnih uporabnikov električnih skirojev, za nameček še bolj neotesanih, celo takšnih, ki se niti ne potrudijo zaščititi svoje glave s čelado, pa ne zgolj v Šiški, niti ne zgolj v Ljubljani. Vrh tega pa še cel kup takšnih, ki sicer uporabljajo kolesarske steze, a po njih prav tako vozijo (bistveno) hitreje od predpisanih 25 kilometrov na uro.
A še nekaj se je zgodilo vmes. Lani v prometu v vsem letu ni umrl niti en uporabnik električnega skiroja. Letos doslej že štirje.
Še vedno veliko predelav
In na žalost se pri tem še ne konča. Policija v obdobju med letoma 2022 in 2026 namreč beleži skrb zbujajoč trend naraščanja števila prometnih nesreč in težjih poškodb med uporabniki električnih skirojev. Kot so navedli, se je leta 2022 zgodilo 232 prometnih nesreč, v lanskem letu 307, letos pa do sredine septembra že 247. Ob tem se je leta 2022 hudo poškodovalo 31 voznikov e-skirojev, lani 48, letos že 44. »Skrb zbujajoče je, da je približno 70 odstotkov voznikov tudi povzročiteljev. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran vožnje,« je povedal Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi in ob tem posebej opozoril na kršitve, ki smo jih omenili v uvodu.
»Med najpogostejšimi kršitvami je uporaba predelanih električnih skirojev, ki lahko dosežejo hitrosti nad zakonsko dovoljeno mejo 25 kilometrov na uro. Opažamo tudi vožnje dveh oseb na enem električnem skiroju, kar je eden od najpogostejših vzrokov za hipno izgubo nadzora ter padec. Več kot polovica ponesrečenih voznikov skirojev v času nesreče ni uporabljala zaščitne čelade, ki je za mladoletne do 18 let zakonsko obvezna, sicer pa priporočljiva za vse. Ob koncu tedna policisti poleg tega beležimo visok delež alkoholiziranih uporabnikov sredstev mikromobilnosti. Alkohol v kombinaciji z majhnimi kolesi električnega skiroja pomeni skoraj zagotovo nesrečo. Enako nevarna je uporaba slušalk ali mobilnega telefona med vožnjo,« je naštel Leskovar in napovedal, da bo policija tudi v prihodnje izvajala poostrene nadzore.
Poslabšanje stanja prometne varnosti med uporabniki električnih skirojev se dogaja kljub temu, da je letos prišlo do zakonodajne spremembe, po kateri se je minimalna starost za vožnjo električnega skiroja zvišala na 15 let; pred tem je bila vrsto let 12 let s kolesarsko kartico. Mlajši od 15 let torej električnega skiroja v prometu ne smejo več voziti, a policisti kljub temu ugotavljajo, da so še naprej prisotni, in to v kar velikem številu. »To daje misliti, da starši tudi pri mlajših še naprej podpirajo električni skiro kot prevozno sredstvo, čeprav vedo, da je to prepovedano, in svoje otroke tako izpostavljajo nevarnosti. Za nameček veliko otrok sploh ne uporablja čelade,« je še povedal Matjaž Leskovar, medtem ko je kot posebej problematično obnašanje mlajših izpostavil Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).
»Največ kršitev je ravno v starostni skupini med 10 in 20 let, tudi kar se predelav tiče. Žal je namreč tako, da je vse skupaj precej enostaven postopek, potrebne je le malo spretnosti, znanja in že se skiro vozi hitreje. Tu bi morali zato svojo vlogo odigrati tudi starši, saj je kombinacija majhnih koles in velike hitrosti smrtonosna, naš poziv pa gre tudi proizvajalcem. Naj začnejo električne skiroje opremljati z večjimi kolesi, naj jih bolje zaščitijo in s tem onemogočijo predelavo, naj vgrajujejo smernike in tako naprej,« je našteval Logar.
Njegov poziv je še dopolnila Saša Jevšnik Kafol, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), ki je poudarila, kar je sicer samoumevno, a očitno marsikomu še vedno ne povsem jasno: »Električni skiro ni igrača – zaradi majhnih koles, manjše stabilnosti in hitrosti do 25 kilometrov na uro so lahko posledice padcev in trčenj zelo hude. Ob tem da pozdravljamo zvišanje starostne meje za uporabo lahkih motornih vozil na 15 let, zato menimo, da so potrebni še dodatni ukrepi. Zavzemamo se za obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti ter učinkovitejši nadzor nad predelanimi oziroma 'odklenjenimi' električnimi skiroji.«
Težave imajo povsod
Sicer pa se s podobnimi težavami ne ubadamo le pri nas, temveč po vsej Evropi. To potrjujejo tako statistični podatki iz številnih evropskih držav kot tudi raziskava o vzrokih in posledicah nesreč z električnimi skiroji, ki jo je AMZS opravila v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. »Povsod, ne samo pri nas, se je število nesreč v zadnjih letih potrojilo, tudi ostali podatki, denimo po starostih razredih, številu in vrsti poškodb, vzrokih za nesreče, so podobni. Evropski avtomobilski klubi zato posebej priporočamo defenzivno vožnjo in predvidevanje ravnanj drugih udeležencev. Pomembni so uporaba ustrezne zaščitne opreme, prilagojena hitrost ter spoštljiv odnos do pešcev in drugih udeležencev v prometu. Voznik električnega skiroja naj bo ves čas osredotočen na dogajanje okoli sebe, brez uporabe mobilnega telefona in slušalk ter seveda brez alkohola. K večji varnosti pa pomembno prispeva tudi ustrezna infrastruktura, ki zmanjšuje možnosti za konflikte med različnimi udeleženci v prometu,« je ob tem še povedal Erik Logar.
In da ne bo pomote, prav vsi sogovorniki poudarjajo, da so električni skiroji kot ena od oblik mikromobilnosti lahko dobrodošla rešitev, predvsem za premagovanje krajših razdalj oziroma tako imenovanega zadnjega dela poti. Vendar le, če jih uporabljamo na način, za katerega so namenjeni, ter ob doslednem upoštevanju cestnoprometnih pravil in zavedanju tveganj, ki jih prinaša vožnja z njimi.
