V indonezijski provinci Aceh so oblasti javno kaznovale neimenovani par s po sto udarcih s palico, potem ko sta bila obtožena spolnih odnosov pred poroko. Po navedbah očividcev je ženska ob koncu brutalnega izvrševanja kazni izgubila zavest, zaradi česar so jo morali nemudoma prepeljati v lokalno bolnišnico.
Izvršitev kazni je potekala pred zbrano množico v prestolnici Banda Aceh. Moški je moral med bičanjem stati, medtem ko je ženska kazen prestajala kleče. Rabelj, ki je bil zaradi zaščite identitete popolnoma zakrit, je udarce z leseno palico nanašal z veliko silo. Zbrani domačini so dogodek opazovali, fotografirali in snemali z mobilnimi telefoni.
Aceh je edina provinca v Indoneziji, ki ima zaradi posebnega avtonomnega statusa uradno dovoljenje za izvajanje šeriatskega prava. Ta konservativni pravni sistem je stopil v veljavo leta 2003.
Pod strogimi lokalnimi verskimi zakoni so telesne kazni predpisane za vrsto dejanj, ki drugod po državi niso kazniva. To vključuje spolni odnosi izven zakonske zveze, igre na srečo, uživanje in prodaja alkohola ter istospolni odnosi.
Javna bičanja se izvajajo skoraj vsakodnevno, lokalne oblasti pa jih zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za odvračanje od kriminala in moralnih prestopkov, poroča nemški Bild.
Mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic že vrsto let opozarjajo na nesprejemljivost tovrstnih praks. Organizacija Amnesty International je po zadnjem incidentu ponovno ostro obsodila ravnanje lokalnih oblasti in opozorila na kršenje mednarodnih dogovorov.
»Bičanje je v neposrednem nasprotju z indonezijsko ustavo in pomeni jasno kršitev mednarodnih zakonov o človekovih pravicah. Gre za kruto, nehumano in ponižujoče kaznovanje, ki ga je mogoče opredeliti kot mučenje,« navaja Amnesty International.
Organizacija poudarja, da je takšno ravnanje v neskladju s Konvencijo Združenih narodov proti mučenju, katere uradna podpisnica je tudi Indonezija. Kljub več kot dvajsetletnim pritiskom mednarodne javnosti in nevladnih organizacij pa lokalne oblasti v Acehu zavračajo kakršne koli zakonodajne spremembe, sklicujoč se na svojo versko in pravno avtonomijo.
