Kdor si je ob pogledu na tragične podatke o smrtnih žrtvah v prometu na slovenskih cestah v lanskem letu vzel še hip ali dva, da jih je pregledal le malce podrobneje, je hitro ugotovil, kje je največja težava oziroma kdo so glavne žrtve. To so bili motoristi in mopedisti, saj jih je lani v prometnih nesrečah skupno umrlo kar 29 (trije mopedisti in 26 voznikov motornih koles), potem ko jih je v letu poprej 13 (niti en mopedist). Če bi število smrtnih žrtev med njimi ostalo na ravni predlanskega leta, bi bila tudi skupna slika tako domala enaka, kar z drugimi besedami pomeni, da je šel grozljiv porast števila smrtnih žrtev v cestnem prometu skoraj izključno na njihov račun.
Kam gre in je šlo največ energije za izboljšanje prometne varnosti v zadnjem obdobju, tako ni težko uganiti, kako uspešna so ta prizadevanja, pa se bo še pokazalo, saj smo vendarle šele dobro zakorakali v obdobje toplejšega vremena, ko uporabniki omenjenih prevoznih sredstev v večjem številu zasedejo slovenske ceste. A oči si ne gre zatiskati – začetek nikakor ni obetaven. Do sredine tega meseca namreč podatki niso nič kaj boljši kot v katastrofalno tragičnem lanskem letu. Prej slabši. To smo sicer lahko po svoje že sklepali po nekaterih tragičnih novicah s slovenskih cest, uradni podatki, ki so nam jih posredovali pri policiji, pa so razkrili, da je bilo do polovice tega meseca v prometnih nesrečah udeleženih 153 voznikov motornih koles, od katerih je bilo 93 povzročiteljev. Oboje več kot lani, ko je bilo v enakem obdobju v nesrečah udeleženih 137 motoristov, povzročiteljev pa je bilo 81. V omenjenih nesrečah so letos življenje izgubili trije vozniki motornih koles (lani štirje), 27 (lani 28) je bilo hudo telesno poškodovanih in 86 (71) lahko telesno poškodovanih. Nekaj manj kot lani (98:138) je bilo medtem v prometnih nesrečah udeleženih voznikov mopedov, manj je bilo tudi povzročiteljev (55:89), a sta dva že izgubila življenje (lani nobeden), več pa je tudi hudo telesno poškodovanih (12:10).
Gora podatkov
Omenili smo že energijo, ki jo vsi odgovorni usmerjajo v izboljšanje prometne varnosti, pri tem pa je treba dodati, da v zadnjih letih poleg standardnih preventivnih orodij k temu pomembno prispevajo tudi sodobne digitalne tehnologije, ki omogočajo spremljanje in analizo voznih navad. Ena takšnih rešitev je mobilna aplikacija DRAJV Zavarovalnice Triglav, ki s pomočjo telematičnih tehnologij beleži različne podatke o vožnji uporabnikov, na primer hitrost vožnje glede na omejitve, uporabo oziroma premike telefona med vožnjo ter nenadne spremembe hitrosti, kot so močna pospeševanja, zaviranja in vožnja v ovinek. Na ta način se je nabralo ogromno podatkov, ki pa so sami po sebi zgolj to – podatki. A ker so to hkrati zelo dobri, koristni podatki, iz katerih je mogoče analitično povleči marsikaj koristnega in precej več, kot jih samo hraniti in prikazovati, je prišlo do sodelovanja z raziskovalci s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani, ki so letos za lansko leto prvič ločeno analizirali tudi podatke o vožnjah motoristov, kar omogoča bistveno bolj natančen vpogled v specifike njihovega vedenja v prometu. A do njih še pridemo.
»Informacija, ki jo meni kot uporabniku ponudi aplikacija, koristi meni kot posamezniku. Na splošno pa je bolj pomembno, da ugotovimo, kje so nevarni deli na cestah za vse ali vsaj večino,« nam je uvodoma povedal prof. dr. Krištof Oštir, medtem ko ga je njegov kolega doc. dr. Jernej Tekavec dopolnil: »Če posameznik namreč naredi prekršek, je to njegova napaka. Če pa se konstantno dogajajo prekrški na istem mestu, to pomeni, da je nekaj narobe z infrastrukturo oziroma mora biti narobe nekaj globljega.«
Kakorkoli, ti podatki so se zbirali več let, ko so jih na FGG analizirali v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, pa so ugotovili, da imajo zabeleženih dogodkov, torej zaviranj, pospeševanj, prehitre vožnje …, več kot 140 milijonov! Vse to obdelati je bilo tudi za njihove sisteme zelo zahtevna naloga. »No, tu je Jernej našel odlično rešitev, in sicer je vse skupaj projiciral na 200-metrske odseke ceste, na avtocestah pa na 1000-metrske, in tako zdaj za te odseke lahko povemo, koliko ljudi je na njih vozilo prehitro, koliko jih je prehitro zaviralo, koliko motoristov je prehitro zavilo v ovinek in podobno. Vse te podatke lahko potem denimo občine prenesejo v svoje sisteme in na podlagi tega lahko vidijo, da je na posameznem odseku ceste veliko prekoračitev hitrosti, in lahko ukrepajo. Vsi ti podatki so javno dostopni in predstavljeni v spletni aplikaciji DRAJV zemljevid, prvem tovrstnem javno dostopnem spletnem orodju v Sloveniji.«
Ukrepi delujejo
Kot je bilo že omenjeno, so lani tako prvič obdelovali tudi podatke za motoriste, saj je tudi med njimi uporabnikov aplikacije že toliko, da je vzorec reprezentativen. In kaj so ugotovili? »Pri motoristih so seveda težave povsem drugačne kot pri voznikih osebnih vozil. Analizirali smo sicer iste podatke, a so razlage drugačne, saj je, denimo, vožnja v ovinek pri motoristih povsem drugačna. Prekoračitve hitrosti in sunkovita zaviranja so se tako pojavljali na drugih odsekih, denimo na trasah, ki so bolj zanimive za motoriste, kjer je več ovinkov in kjer z avtomobili vozimo normalno ter drugače niti ne moremo, motoristi pa tam uživajo in občasno tudi ne vozijo povsem po omejitvah,« je povedal Tekavec, Oštir pa je dodal: »Ob tem bi poudaril, da se v konkretne ugotovitve pri obdelavah podatkov sami ne spuščamo. Mi ne interpretiramo podatkov v smislu, ali je nekaj dobro ali slabo, ker to ni naša naloga. Edino, kar smo morali določiti, je bilo, da smo postavili razrede, kako hudi so posamezni prekrški, da smo jih razdelili v tri kategorije. Nismo pa razsodniki.«
Pa vseeno, ne glede na to, so jih rezultati kakor koli presenetili? Oštir: »Na nekaterih odsekih so nas presenetili, na drugih smo bolj ali manj pričakovali takšne, kot smo jih dobili. Pokazalo pa se je, da se tam, kjer postavijo merilce hitrosti (table 'Vi vozite', op. p.), promet zelo hitro umiri. Se pravi, da ukrepi delujejo.« Tekavec: »Podatki so seveda javni in na njihovi podlagi sprejemajo ukrepe, da so lahko posamezni odseki za vse varnejši. Tudi sprejetje teh ukrepov potem uporabniki cest lažje sprejmejo, saj imajo neizpodbitne podatke, da so odseki nevarni.«
Aplikacijo DRAJV sicer uporablja že več kot 3000 motoristov, ki so skupno opravili več kot 400.000 voženj v skupni dolžini več kot 100 milijonov kilometrov. Povprečna ocena motoristov je 97 od 100 možnih točk, kar seveda potrjuje dejstvo, da so uporabniki aplikacije varni vozniki, po drugi strani pa malce zamegli realno stanje, saj se ti ljudje zavedajo, da aplikacija beleži njihovo obnašanje, in so zato previdnejši, da bodo rezultati pač čim boljši. »Podatki kažejo tudi, da najbolj dinamično z vidika pospeševanj, zaviranj in vožnje v ovinkih vozijo vozniki v starostni skupini od 20 do 24 let, pa tudi starejši vozniki med 70 in 74 let. Omejitve hitrosti najbolj upoštevajo najmlajši vozniki, to je starostna skupina 15 do 19 let, sledijo starejši od 65 let. Z naraščanjem starosti se vozni slog umirja, tudi povprečna ocena voženj se viša s starostjo, imajo pa višjo povprečno oceno voženj tudi najmlajši, to je starostna skupina od 15 do 19 let,« pa je nekaj podatkov nanizal Boštjan Kop, vodja projekta DRAJV pri Zavarovalnici Triglav.
