Ali slovenski šolski sistem mlade dovolj dobro pripravlja na svet, ki ga umetna inteligenca spreminja z izjemno hitrostjo? Odgovor stroke je jasen: ne. Medtem ko umetna inteligenca že danes spreminja način dela, ustvarjanja, raziskovanja, komuniciranja in življenja, Slovenija ostaja ujeta v paradoks: na eni strani imamo vrhunske raziskovalce, uspešna tehnološka podjetja, večdesetletno tradicijo razvoja umetne inteligence in vzpostavljamo eno od šestih novih evropskih tovarn umetne inteligence, ki jo bo podpiral zmogljiv superračunalnik, na drugi strani pa v življenje še vedno pošiljamo generacije otrok in mladih brez osnovnega razumevanja računalništva in informatike.
To dobro ponazarja misel, izrečena na nedavnem forumu predsednice republike Nataša Pirc Musar o umetni inteligenci: če bi Slovenija sistematičen pouk računalništva in informatike – skupaj z osnovami umetne inteligence – uvedla že leta 2026, bi prvega državljana, ki bi ta znanja pridobival skozi celotno šolanje, dobili šele leta 2039. Vsako leto odlašanja zmanjšuje konkurenčnost države, predvsem pa možnosti mladih generacij. »Vsaka generacija, ki tega znanja ne prejme, izgublja priložnost za polno udeležbo v družbi prihodnosti in je deprivilegirana v primerjavi z mladostniki zunaj naših meja, ki ta znanja tako ali drugače že pridobivajo.«
Po več kot desetletju opozoril stroke in gospodarstva sicer tudi v Sloveniji prihaja do premika z uvedbo novega obveznega predmeta informatika in digitalne tehnologije – a šele jeseni 2028, v obsegu 35 ur in zgolj za učence sedmih razredov osnovne šole. To kaže, kako država še danes, ko umetna inteligenca že pošteno maje temelje poznane ureditve sveta, s polžjo hitrostjo uvaja nujno potrebna znanja v izobraževalni sistem.
Podobno opozarja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejšem poročilu o razvoju Slovenije: država novih tehnologij ne obravnava kot strateško razvojno prioriteto. Medtem ko je v digitalno najuspešnejših državah EU – denimo v Estoniji, na Finskem, Danskem in Nizozemskem – računalniško mišljenje del osnovnega kurikuluma že od zgodnjih razredov, Slovenija ostaja predvsem pri parcialnih projektih, izbirnih predmetih in nepovezanih pobudah. Posledice so že vidne. Ustvarjalno mišljenje mladih je med najslabšimi v Evropski uniji, nizki sta tudi medijska in digitalna pismenost. Mladi umetno inteligenco sicer uporabljajo, vendar pogosto nekritično.
»Duh je ušel iz steklenice«
Da umetna inteligenca ni več oddaljena prihodnost, temveč realnost, ki že spreminja družbo in trg dela, poudarja tudi Beatrix Mészáros, strokovnjakinja za digitalni marketing in umetno inteligenco ter članica mednarodne ekipe predavateljev pri AiatWork. Kot pravi, je »duh ušel iz steklenice« in stojimo na pragu velikih sprememb, katerih razsežnosti danes še nihče ne razume povsem. Kako bo svet videti čez tri, pet ali deset let, ne ve nihče, so pa posledice že vidne na trgu dela. O tem, da bo umetna inteligenca temeljito preoblikovala trg dela, danes ni več dvoma: po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo vplivala na približno 40 odstotkov delovnih mest po svetu, podatki pa kažejo, da je približno tretjina poklicev izpostavljena tveganju avtomatizacije.
Kljub negotovosti in pretresom, ki spremljajo prihod umetne inteligence, Beatrix Mészáros v tem vidi tudi priložnost za drugačen način življenja in dela. »Ljudem vedno pravim, da umetna inteligenca ne prinaša nujno slabih stvari, ampak lahko vodi tudi v nekaj veliko boljšega, kot imamo danes.« Razvoj umetne inteligence odpira možnost za premislek o drugačnem načinu življenja in dela. Sedanji model namreč postaja vse manj vzdržen: dolgi delovniki, delo skozi najbolj produktivna desetletja življenja ter porušeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem so postali vsakdan številnih ljudi. »Upam – čeprav bomo za to potrebovali tudi aktivno vlogo države –, da bo umetna inteligenca omogočila bolj uravnoteženo življenje, v katerem bodo ljudje delali manj, opravljali bolj izpolnjujoče delo in imeli več časa za stvari, ki jih osrečujejo.«
Toda takšna prihodnost se po njenem mnenju ne bo zgodila sama od sebe. Ključno vlogo bodo morale odigrati države. »Če me vprašate, kaj me v resnici skrbi, me to, da vlade po svetu sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca, še vedno ne jemljejo dovolj resno,« opozarja.
Tehnološki razvoj namreč prehiteva zakonodajo, države pa po njenem mnenju premalo razmišljajo o tem, kako bo umetna inteligenca preoblikovala delo, družbo in vsakdanje življenje. Čeprav dokončnih odgovorov danes nima še nihče, bi morale vlade bistveno bolj aktivno razmišljati o prihodnosti dela, novih družbenih modelih in »novi normalnosti«, ki jo prinaša doba umetne inteligence.
Človeški odnosi bodo še pomembnejši
Čeprav sistemi umetne inteligence postajajo vse zmogljivejši, po mnenju Beatrix Mészáros človeka ne bodo preprosto nadomestili. Umetna inteligenca namreč še vedno potrebuje človeško presojo in nadzor, saj dela napake. Prav tako ne verjame, da bi lahko nadomestila medčloveške odnose ali potrebo po človeški bližini – čeprav vse bolj posega tudi na področje intime. »Pogosto se zgodi zanimiv paradoks: nekaj, kar odnose slabi, jih lahko naredi še pomembnejše. In mislim, da se to dogaja tudi zdaj.«
Po njenem mnenju nič, niti humanoidni roboti, ki so danes že na trgu, ne more zares nadomestiti človeškega stika. »Ko se pogovarjam z ljudmi, tudi s tistimi iz tehnološkega sveta, ki so veliki zagovorniki umetne inteligence, vsi poudarjajo enako: človeške povezanosti ne želimo izgubiti. Umetna inteligenca naj bi odnose dopolnjevala, ne pa jih nadomestila. Medčloveški odnosi so še vedno v naših rokah in sami se odločamo, ali jih bomo ohranjali in kako bomo ostali povezani.« Ob tem opozarja, da za težave sodobnih odnosov ne moremo kriviti zgolj umetne inteligence, saj je k slabšanju povezanosti med ljudmi prispevalo veliko različnih dejavnikov sodobnega načina življenja.
To pa ne pomeni, da umetna inteligenca ni že vstopila v polje intime in romantičnih navezanosti, s čimer se pojavljajo vprašanja, s katerimi se kot družba doslej sicer nismo srečevali. Podjetja že razvijajo AI-partnerje – prilagojene klepetalne robote, ki so zasnovani kot podporni, romantični ali celo zakonski partnerji –, nekateri ljudje pa so se z umetno inteligenco že simbolično »poročili«. Beatrix Mészáros je tematika začela zanimati, ko je na družbenem omrežju naletela na oglas za AI-partnerja. »Moja prva reakcija je bila: 'Oprostite, kaj?',« se v smehu spominja podpornica razvoja umetne inteligence.
Nato je začela raziskovati tudi ta del razvoja umetne inteligence in naletela na presenetljive podatke. »Po nekaterih raziskavah je približno 30 odstotkov mladih, mlajših od 25 let, že imelo neko obliko romantične interakcije z umetno inteligenco. To je precej skrb vzbujajoče. Res pa je, da je raziskav na tem področju še zelo malo, zato je težko oceniti zanesljivost podatkov, saj je vse skupaj še zelo novo.«
ChatGPT za vse generacije
Če smo začeli pri mladih generacijah, ki bodo odraščale v svetu umetne inteligence, se velja vprašati še nekaj drugega: kako lahko umetna inteligenca pomaga starejšim, ki so odrasli v povsem drugačnem svetu? »Mislim, da je najboljša vstopna točka preprosto chatGPT,« odgovarja Beatrix Mészáros, s katero smo se pogovarjali na AmChamovem poslovnem zajtrku z naslovom Moč človečnosti v prevladi umetne inteligence v Ljubljani. Ljudem svetuje, naj začnejo postavljati vprašanja in orodje uporabljati kot vsestranskega pomočnika pri vsakdanjih opravilih.
Umetna inteligenca lahko pomaga že pri povsem praktičnih stvareh: pri pripravi na obisk zdravnika – ne za postavljanje diagnoz, ampak za oblikovanje pravih vprašanj – ali pa pri razumevanju tehnologije, ki marsikomu povzroča preglavice. Če ne veste, kaj pomeni določen simbol na pralnem stroju, ga preprosto fotografirajte, sliko naložite v chatGPT in ga prosite za razlago. Kot poudarja sogovornica, za takšne vsakodnevne naloge povsem zadostuje že brezplačna različica orodja.
