Ko smo ob koncu lanskega leta in začetku letošnjega seštevali številke smrtnih žrtev v prometu za leto 2025 in so se te ustavile pri grozljivih 92, kar je bilo kar 24 več kot leto prej, razlag, ki bi lahko vse skupaj prikazale v manj negativni luči, enostavno ni bilo, pa čeprav bi jih lahko ponekod celo našli. Oziroma bi katastrofalne številke lahko interpretirali tudi drugače. Denimo tako, da je šla razlika umrlih lani in predlani skorajda izključno na račun voznikov prevoznih sredstev na dveh kolesih. Če ne bi bilo toliko več mrtvih mopedistov, motoristov in kolesarjev oziroma če bi bilo njihovo število lani in predlani enako, bi bila skupna razlika med lanskim in predlanskim letom namreč štiri smrtne žrtve.
»Dejstvo je, da so denimo motoristi večino nesreč, v katerih so bili udeleženi, povzročili sami. Lanske poletne mesece pa so poleg gostejšega prometa zaznamovale tudi višje temperature, ki dokazano povečajo tveganje za nesreče za 12 do 20 odstotkov. K temu prispevajo še utrujenost, nezbranost in žal pogosta prisotnost alkohola,« so nam o tej temi takrat povedali pri agenciji za varnost prometa, pri kateri so se varnosti udeležencev v prometu na dveh kolesih zato letos posvetili še toliko bolj.
A ko smo tako mislili, da slabše ne more biti več, so nas prve tri mesece letošnjega leta vedno znova »udarjala« še pogostejša poročila o nadaljnjih smrtnih žrtvah v cestnem prometu, v katerem je tako letos do konca marca, torej v prvi četrtini leta, umrlo že 20 udeležencev, kar je kar enajst več kot v enakem obdobju lani! Pri čemer je za te tri mesece še težje poiskati kakršne koli interpretacije, še več, letos sta denimo umrla že tudi dva uporabnika električnega skiroja (eden aprila, zato v omenjeno statistiko ni vključen), med katerimi lani smrtnih žrtev ni bilo, pa se »sezona« tovrstnih prevoznih sredstev še niti dobro začela ni. Kakor koli, obeti so slabi in le upamo lahko, da bo v prihajajočem obdobju bolje, kar pa se seveda ne bo zgodilo kar samo po sebi. No, bolj optimistični pa smo lahko glede stanja prometne varnosti v Evropski uniji nasploh, saj prvi neuradni podatki za lansko leto, v nasprotju z izjemno negativnimi slovenskimi, kažejo pozitivne rezultate.
Najvarnejše vedno znova iste države
Preliminarni podatki evropske komisije namreč razkrivajo, da je leta 2025 na evropskih cestah umrlo 19.400 ljudi, kar pomeni triodstotno znižanje v primerjavi z letom 2024 oziroma 580 manj umrlih. Glede na povečanje števila vozil na cestah EU in prevoženih kilometrov gre torej za pomemben dosežek. »Varnost na cestah je skupna odgovornost. Stalno zmanjševanje števila smrtnih žrtev na cestah po Evropski uniji kaže, da naša skupna prizadevanja prinašajo rezultate. Vendar je vsako življenje, izgubljeno na naših cestah, eno preveč. Okrepiti moramo sodelovanje z državami članicami, industrijo in uporabniki cest, da bodo naše ceste varnejše in da bo Evropa trdno na poti k doseganju cilja: nič smrtnih žrtev na cestah do leta 2050,« je ob tem povedal evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas.
No, še pred letom 2050 bo prišlo leto 2030, za katero si je EU leta 2018 postavila cilj prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih poškodb v prometu, pri tem pa že trčimo ob kruto realnost, ki pravi, da večina držav članic še ni na poti k doseganju tega cilja. Na podlagi že omenjenih preliminarnih in ponekod še nepopolnih podatkov so tako trenutno na dobri poti, da do leta dosežejo cilj 50-odstotnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev v prometu, le Belgija, Bolgarija, Danska, Poljska in Romunija, pri čemer pa kljub napredku slednja (lani v prometu 68 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev) skupaj z Bolgarijo (71) in Hrvaško (67) še naprej ugotavlja eno najvišjih stopenj smrtnosti v državah EU. Če tem dodamo še Islandijo, Norveško in Švico, je Slovenija natanko na sredini, lanskih 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev pa hkrati predstavlja točno eno več od evropskega povprečja.
Za primerjavo: predlani smo bili z 32 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev že globoko pod takratnim povprečjem (45), lansko 37-odstotno poslabšanje pa je bilo eno največjih v EU sploh, saj je bilo slabše le še Malti (kar 75-odstotno). Najizrazitejša zmanjšanja števila smrtnih žrtev na milijon prebivalcev so med letoma 2024 in 2025 medtem imeli v Estoniji (38-odstotno) in Grčiji (22-odstotno), če spet pogledamo zgolj številke za lansko leto, pa lahko ugotovimo, da so imeli najvarnejše ceste tudi v letu 2025, tako kot že v preteklih letih, na Švedskem (20 mrtvih na milijon prebivalcev ali več kot pol manj kot pri nas) in Danskem (23); če se ozremo še čez meje EU, pa so podobno varne tudi ceste na Norveškem (20 mrtvih na milijon prebivalcev), Islandiji (21) in v Švici (23).
Večina žrtev moških
Še enkrat dodajmo, da so vsi omenjeni podatki preliminarni in da bo končne in uradne evropska komisija objavila jeseni, saj zbiranje in preverjanje podatkov za toliko držav pač vzame kar nekaj časa. Zato so tako šele pred dnevi objavili tudi nekatere podrobnejše rezultate za leto 2024, ki so pokazali veliko zanimivega. Denimo, da so najnevarnejše v Evropi še naprej podeželske ceste, saj se na njih zgodi 53 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, medtem ko je na avtocestah takšnih le osem odstotkov, v mestih pa 38. Ko smo že v mestih, pa dodajmo še, da tam ranljivi udeleženci v prometu, med katere štejemo pešce, kolesarje ter uporabnike motornih dvokoles in naprav za osebno mobilnost (električni skiroji …), predstavljajo kar 70 odstotkov vseh smrtnih žrtev, pri čemer se smrtni izidi na urbanih območjih večinoma zgodijo v prometnih nesrečah, v katere so vključeni avtomobili in tovorna vozila.
Na splošno največ smrtnih žrtev sicer predstavljajo vozniki in potniki v avtomobilih, in sicer kar 44 odstotkov vseh, uporabniki motornih dvokoles (motorji in mopedi) 21 odstotkov, pešci 18, kolesarji pa devet odstotkov. Čeprav naprave za osebno mobilnost medtem predstavljajo le odstotek celote, se je število smrtnih žrtev, povezanih s temi napravami, pri katerih gre večinoma za električne skiroje, med letoma 2021 in 2024 občutno povečalo. In če smrtne žrtve v prometu razdelimo še glede na spol in starost, ugotovimo, da moški (77 odstotkov) močno presegajo delež žensk (23), vse večjo skrb pa predstavlja nesorazmerno visok delež umrlih mladih (od 18 do 24 let) in starejših (65 let in več) – zlasti med pešci in kolesarji.
