Kriminal gor ali dol, zabavno je brati zgodbe o slovenskih ponarejevalcih denarja, ki so z neverjetno spretnostjo in talentom ponarejali goldinarje, krone, dinarje, dolarje … Nekateri so med ljudmi uživali celo junaški sloves, saj se temnih plati denarja niso lotevali zgolj zaradi osebnih koristi, ampak so kot nekakšni robini hoodi kmetom pomagali obdržati kmetije, preden bi te šle na kant. Nekateri ponarejevalci so se ljudem celo zasmilili, saj so bili tudi sami najprej žrtev prevare, nato pa ponaredili natanko toliko denarja, kot so ga izgubili.
Te zgodbe v primerjavi z današnjim kibernetskim finančnim kriminalom delujejo skorajda romantično, prejeti podtaknjen ponarejen bankovec za 50 evrov pa manjše zlo kot se ujeti v past spletnih prevar in lažnih naložb. Velika verjetnost je, da medtem ko to berete, zunaj nekdo preži na vas, vašega soseda, znanca, sorodnika in vas skuša v trenutku nepozornosti in naivnosti zavesti, da mu omogočite dostop do svojega denarja, prihrankov za vnuke, zneska za hude čase, za plačilo položnic prihodnji mesec. Minuli teden je svojo zgodbo z javnostjo delila gospa iz Ljubljane, ki se je ujela v investicijsko prevaro in z njo izgubila skoraj pol milijona evrov! Vse!
Sodobni prevaranti niso več dobrohotni možje iz sosednjega kraja, ki jim je ponarejanje popoldanski hobi, temveč resne organizirane tolpe na ravni industrije nekje v Aziji. Delavci v tej industriji, z delodajalcem največkrat v suženjskem razmerju, v svojem službenem času vsak dan v naše nabiralnike spletne pošte razpošljejo okrog 350 milijard sporočil, v katerih nas v imenu naših »bank«, »prijateljev«, »sorodnikov« in »poslovnih partnerjev« prosijo za klik na spletno povezavo, ki jih bo na koncu pripeljala do našega denarja.
Raziskave kažejo, da se na ta pisma odzove eden na vsakih 12,5 milijona poslanih sporočil. To pomeni, da prevaranti vsak dan navežejo stik s 30.000 potencialnimi novimi žrtvami. O kako velikem razmahu govorimo, pove podatek, da so samo lani kibernetski kriminalci z računov Slovencev pobrali 40,6 milijona evrov. V tej luči je zato zelo pomenljiva izjava Martina Münda, strokovnjaka za ponaredke bankovcev pri Evropski centralni banki, da ostaja zapriseženi »cash payer«, kot si pravi sam. Prepričanje, da je denar eno najbolj varnih plačilnih sredstev, je podčrtal tudi s podatkom: lani je bilo zaradi ponarejenega denarja v Evropski uniji povzročene za 25 milijonov škode, s kibernetskim kriminalom pa za več kot eno milijardo. Kako boste jutri plačali kavo?
