Zanimivo je, kako se človeku nekatere stvari za vedno vtisnejo v spomin. Dobesedno skoraj vsako jutro, ko stopamo po isti poti, se denimo na mestu, kjer se je zgodil, spomnimo dogodka izpred zdaj že skoraj desetih let. Prizora, ki je bil ob vsej tragičnosti tudi kanček komičen. Pa niti malo ne zaradi dogodka samega, temveč le zaradi podobe, ki smo jo uzrli. Na parkirišču je namreč stal povsem novi avto znamke Ford, na mestu, kjer bi se morala svetiti njegova aluminijasta platišča, pa so ga podpirali – zidaki. Tragikomična podoba je torej drugi del besede upravičila le zato, ker je bilo vse skupaj videti kot križanec med novim, modernim avtomobilom in vozilom Kremenčkovih. Sicer pa je za nekaj dobre volje poskrbel tudi sosed s pripombo, da je imel lastnik srečo v nesreči, da mu niso odpeljali kar celega avtomobila.
No, usoda je hotela, da so temu istemu sosedu letos dejansko ukradli (cel) avto, le nekaj tednov kasneje pa še enemu. Prvemu renaulta megana, drugemu volkswagna golfa, ki sta tudi sicer med najbolj zaželenimi »tarčami« tatov. Kot se tudi daleč največ avtomobilov odtuji na področju Policijske uprave (PU) Ljubljana. A do tega še pridemo. Najprej poglejmo, kakšno je splošno stanje s tatvinami osebnih vozil.
Največ kradejo …
Če je vrsto let veljalo, da število ukradenih avtomobilov pada, se je v zadnjih letih krivulja spet obrnila. Natančneje: med letoma 2014 in 2021 je skupna številka odtujenih vozil padla iz 761 v koledarskem letu, kar je pomenilo, da so pri nas ukradli več kot dva avtomobila na dan, na 205, kar je precej manj od enega dnevno. A odtlej število znova raste – na 206 leta 2022, nato pa do lani po vrsti na 270, 302 in že 344, kar je bila najvišja številka po letu 2016. »V zadnjih letih se je trend v Sloveniji nekoliko spremenil,« pravijo tudi na Policiji, kjer so nam povedali še, da večina ukradenih vozil ne ostane prav dolgo v »enem kosu«. »Velika večina vozil je odtujenih za rezervne dele, manjši del pa je namenjen ponovni legalizaciji na podlagi ponarejenih oziroma prirejenih identifikacijskih oznak in/ali dokumentov. Večji del odtujenih vozil je po tatvini ob tem prepeljanih v tujino,« so razložili in dodali, da Slovenija glede števila tatvin motornih vozil ne izstopa, če se primerjamo z drugimi državami EU.
Natančnejši vpogled ob tem razkrije, da se resda ukrade največ vozil pri nas najbolj priljubljenih znamk, torej renaultov in volkswagnov (lani so prvih odtujili 92, drugih 55), a je po drugi strani teh avtomobilov v slovenskem voznem parku tudi največ. Ko bi tako gledali odstotkovno, bi lahko prišli do ugotovitve, da so na udaru tudi avtomobili premijskih znamk. Če se namreč na peto mesto ne bi vrinil Opel (lani so odtujili 16 avtomobilov te znamke), bi namreč omenjeni dvojici po vrsti na naslednjih mestih po številu ukradenih vozil sledili predstavniki nemškega trojčka Audi (45 ukradenih vozil), BMW (42) in Mercedes-Benz (15). Pri čemer sta bila prva precej na udaru tudi v prejšnjih letih, Mercedes pa malo manj. Podobno je tudi pri posamičnih tipih avtomobilov. Največ ukradejo volkswagnov golfov in renaultov cliov, ki se izmenjujeta na prvih dveh mestih (lani so ukradli 20 golfov in 19 cliov), le občasno se mednju vrine kakšen drug, drugače je bilo le v letih 2020, 2021 in 2022, ko so golfe pustili presenetljivo pri miru.
Dodajmo še, da se večina tatvin avtomobilov in motornih vozil nasploh, zgodi na področju PU Ljubljana. S Policije so nam posredovali podatke za skupno število motornih vozil (mednje poleg osebnih spada dobesedno vse, kar poganja tak ali drugačen motor, kategorij je kar 17), pri čemer večino še vedno predstavljajo osebni avtomobili. Če se namreč lani, kot omenjeno, teh odtujili 377, je bilo vseh motornih vozil ukradenih 573, od tega, kar je pravzaprav pravilo, več kot polovica (292) na področju PU Ljubljana. Sledila sta PU Celje (74) in PU Maribor (70).
Pogosto brez sledi
No, posamezniki imajo vendarle to srečo, da njihovo ukradeno vozilo še pravočasno odkrijejo, preden dokončno izgine – lani so tako denimo lastnikom uspeli vrniti 167 ukradenih motornih vozil. Pri tem seveda večinoma posreduje Policija, se znajo pa lastniki ukradenih motornih vozil občasno obrniti tudi na detektive. »Glede na okoliščine jim potem svetujemo, ali je smiselno, da nas angažirajo. Če ocenimo, da je malo možnosti za uspeh, naše sodelovanje odsvetujemo. Ne bi bilo pošteno, da bi stranka po tatvini plačevala še iskanje brez razumne podlage,« nam je povedala detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović iz Detektivsko varnostne agencije, ki nam je podrobno opisala, kako vse skupaj poteka, ko se odločijo poskusiti raziskati, kje je ukradeno vozilo ali kaj se je z njim zgodilo.
»Najprej je treba ločiti, zakaj je vozilo ukradeno. Nekatera vozila se namreč ukradejo za rezervne dele, druga za nadaljnjo prodajo. Od namena in načina tatvine je odvisno tudi, kakšne sledi ostanejo. Nekateri storilci uporabijo silo, drugi poskušajo vozilo odpeljati brez opaznih poškodb. Ko gre za kraje vozil višjega razreda, po navadi na kraju ni nikakršnih sledi, ta vozila pa se običajno prodajo nekje južneje na Balkanu. Posledično so odtujena okoli ene do druge ure zjutraj, ko predvidoma ljudje spijo in preden se zjutraj zbudijo ter gredo v službo, recimo okoli šestih, je avto že čez mejo in še ni zaveden kot ukraden.
Naloženi na vleko
Spet v drugih primerih avto celo naložijo na vleko, ga odpeljejo čez mejo ali na kakšno drugo primerno, mirno lokacijo in ga v miru obdelajo, pogosto nedaleč stran. Pri tatvini ni nujno, da ostanejo razbito steklo ali druge očitne sledi vloma. Storilci lahko izrabijo tudi ranljivosti elektronskih sistemov za dostop do vozila in njegov zagon. Vozilo je lahko po tatvini tudi začasno parkirano v bližini. Zato samo dejstvo, da je izginilo, še ne pomeni, da je že v tujini. Storilci lahko do vozila pridejo tudi s pravim ključem, ki ga ukradejo iz stanovanja ali hiše. Ključev zato ne puščamo pri vhodnih vratih ali na drugem lahko dostopnem mestu.
Pri brezključnem dostopu je eden od znanih načinov tatvine zloraba signala ključa, pri kateri vozilo napačno zazna, da je ključ v bližini. Ključ je lahko še vedno pri lastniku, avtomobila pa ni več. Drugo tveganje je motenje signala ob zaklepanju. Vozilo lahko ostane odklenjeno, čeprav je lastnik pritisnil gumb na ključu. Zato ni dovolj, da avto zapustimo s prepričanjem, da se je zaklenil,« je bila izčrpna Bernarda Škrabar Damnjanović.
Zavarovanje pred krajo
Ta je torej že razkrila tudi nekatere nasvete, kako svoj avto pred krajo zavarovati, seveda pa je načinov še veliko. Kakšni natančno, nam je razložil Miro Sešek iz podjetja S-Car, ki se že vrsto let ukvarja z vgradnjo različnih zaščitnih sredstev v avtomobile. Pri čemer, zanimivo, pravi, da na področju zaščite pred krajo v zadnjih letih ni bilo večjega napredka. »Večkrat dobimo celo občutek, da izdelovalcem avtomobilov niti ni toliko pomembno, da njihovih avtomobilov nebi kradli, saj po navadi vsaka kraja pomeni tudi nakup drugega novega avtomobila,« je celo povedal in dodal, da lahko sicer ob nakupu novega avtomobila naročimo alarmno napravo, a da so originalne slabše od naknadno vgrajenih, saj za originalno vgrajen alarm obstaja načrt, ki ga imajo vsi serviserji, to pa pomeni, da je ta načrt z nekaj truda (vezami) dostopen tudi nepridipravom.
»Naknadno vgrajen alarm pa vsak električar vgradi malenkost drugače,« je še povedal in nadaljeval: »Poleg tega poznamo razna skrita stikala blokade motorja, s katerimi onemogočimo zagon motorja, sledenja po GPS ter mehanske zaščite, kot sta mehanska blokada menjalnika ali mehanska blokada volanskega sistema za avtomobile, ki nimajo več prestavne ročice.« Ob tem je Miro Sešek še dodal, da se za zaščito večinoma odločajo tisti, ki so že imeli izkušnjo s krajo avtomobila.
