V petnajstih sezonah so zgradili dinastijo, kakršne angleški, pa tudi evropski in s tem svetovni klubski nogomet še ni doživel. Osem naslovov angleškega prvaka, štirje pokali FA, sedem ligaških pokalov, prva liga prvakov v zgodovini kluba, enako prvi evropskih superpokal in naslov svetovnega klubskega prvaka... Ter seveda moštvo, ki je bilo v vsem tem času sinonim za neustavljivo moč, lepo, napadalno igro. Zgodba Manchestra Cityja je bila čudežna, pravljična, neponovljiva. Vsaj tako se je zdelo do pred kratkim. Zdaj pa je tik pred tem, da se sesuje v prah.
Vse našteto je namreč Manchester City po ugotovitvah neodvisne komisije angleške Premier League (PL) zgradil na lažnih pogodbah, prikritih denarnih tokovih in sistematičnem zavajanju regulatorjev, z vsem naštetim pa je finančna pravila kršil med sezonama 2009/10 in 2017/18. Jedro afere so navidezne sponzorske pogodbe, ki so prikazovale precej višje prihodke, kot so bili dejansko plačani, mehanizem pa je bil prefinjen: sponzorji iz Abu Dabija so na papirju plačevali visoke zneske, a so dejansko nakazali le del denarja. Razliko je namreč pokril lastnik kluba, Abu Dhabi United Group (ADUG), na ta način pa je City lahko prikazoval bistveno višje prihodke (tudi za več kot 900 milijonov funtov!), kot so bili v resnici. In seveda zapravljal več denarja za okrepitve, ne da bi kršil pravila finančnega fair playa. Čeprav jih torej v resnici je.
Komisija je tako ugotovila, da je klub »jasno nameraval obiti pravila Premier League« in da bi ob pravilnem poročanju močno presegel dovoljene meje porabe tako po pravilih angleške lige kot Evropske nogometne zveze (Uefa). City je ob tem večkrat kršil tudi dolžnost sodelovanja s preiskovalci – komisija je zato zaključila, da si je klub »usklajeno prizadeval, da bi ustavil in oviral preiskavo«. »Osrednja razsodba je ugotovila resnico o tem, kaj se je v tem obdobju dogajalo pri Manchester Cityju. Podrobno opisuje, kako je klub skoraj desetletje sistematično kršil pravila Premier League,« je bil ob tem jasen Richard Masters, izvršni direktor PL. Krivda naj bi bila tako dokazana, čakalo bi naj se samo še na kazen, ki bi morala biti gromozanska in bi enega najuspešnejših klubov zadnjih dveh desetletij ne le prizadela za nekaj prihajajočih let, temveč izbrisala tudi vse zgoraj naštete uspehe. Le da (še) ni čisto tako...
Nogometni potres
Postopek vsega skupaj je namreč precej zapleten, City pa je, kakopak, napovedal pritožbo. V klubu tako vztrajajo, da so nedolžni in da obstaja »cela vrsta neizpodbitnih dokazov« v podporo njegovim stališčem. »Postopek Premier League ima še dolgo pot, naše zaupanje in namera, da dokažemo nedolžnost kluba, pa sta enako močna kot na začetku,« je v pismu navijačem zapisal predsednik kluba Khaldoon Al Mubarak.
No, na drugi strani je medtem bistveno več tistih, ki se niti več ne ukvarjajo s tem, ali kazen bo, temveč le s tem kakšna bo. Pravila PL tako določajo, da sankcije lahko segajo od denarne kazni in odvzema točk do izključitve iz lige, ki je najstrožja možna kazen. Po poročanju novinarja Bena Jacobsa iz talkSPORT naj bi tako v vodstvu PL zagotovo vztrajali pri velikem, rekordnem, prelomnem in strogem odvzemu točk in izključitvi Cityja iz elitnega angleškega tekmovanja. Pri čemer pa naj se vse skupaj še niti ne bi ustavilo. »Če bo Manchester City izločen iz Premier League, nameravajo pri English Football League (EFL, organizacija, ki bdi nad po kakovosti drugo, tretjo in četrto angleško ligo, op. p.) prebrati razsodbo in so menda pripravljeni poskusiti Cityju preprečiti tudi vstop v EFL. Torej obstaja celo nevarnost scenarija 'sodnega dne' – da bi bil City popolnoma izločen iz angleškega nogometa,« je še zapisal Jacobs. Z drugimi besedami to pomeni, da bi moral svojo pot nazaj proti vrhu zaleti v petokakovostnem angleškem tekmovanju – kot jo je nekoč Olimpija v Sloveniji. A ta zato, ker ni imela denarja in je bankrotirala, City pa zato, ker ima denarja v bistvu preveč.
A tudi s tem se zapleti in grožnje za Manchester City še ne končajo. Rivalski klubi naj bi namreč že načrtovali lastne tožbe za več stomilijonske odškodnine. Pri čemer se lahko naslonijo na podobne primere sicer precej manjših razsežnosti. Everton je bil denimo obsojen, da je moral Burnleyju plačati 35 milijonov funtov, ker ga je v isti sezoni, ko je kršil finančna pravila, izrinil iz Premier League. Kdo vse bi lahko vložil podobne tožbe, je tako skoraj nepredstavljivo. Tu je namreč cela vrsta klubov, ki so, tako kot omenjeni Burnley, izpadli iz PL, pa takšnih, ki bi igrali v ligi prvakov ali drugih evropskih tekmovanjih in na ta način zaslužili na desetine milijonov, a niso, ker je bil Manchester City pred njimi. Da niti ne omenjamo športnih dosežkov – bodo naslove, ki jih je osvojil City, pripisali drugouvrščenim klubom? Bi to storili samo za obdobje omenjenih sezon ali tudi kasnejših? Mu bodo vzeli celo naslov evropskih prvakov? Vprašanj je, skratka ogromno, vse skupaj pa utegne angleški nogomet pretresti do temeljev.
Odvzem točk in lovorik
Kot so podobni primeri pretresli že tudi kakšno drugo nogometno državo – Cityjev primer namreč ne bo prvi, ko je bil vrhunski klub zaradi goljufije prisiljen plačati ceno. Najbolj izstopajoč primer je bil italijanski škandal »Calciopoli«, v katerega je bilo vpletenih kar nekaj klubov, najhujša kazen pa je doletela Juventus, ki so ga spoznali za krivega vplivanja na izbiro sodnikov. Klub so zato izločili iz prve lige in ga poslali v serie B, obenem so mu odvzeli dva naslova italijanskega prvaka (v letih 2005 in 2006), sezono v drugi ligi pa je začel s primanjkljajem devetih točk (sprva mu jih je grozilo 30, a so kazen zmanjšali), a se je kljub temu nemudoma, v eni sezoni, vrnil med elito. Ob tem je kazen prejelo kar nekaj nogometnih funkcionarjev, z odvzemom točk pa so bili kaznovani tudi Milan, Fiorentina in Lazio (po 30 točk za sezono 2005/06 ter po vrsti 3, 15 in 8 točk za sezono 2006/07) ter Reggina (11 točk za sezono 2006/07).
Daljšo brado ima medtem primer Marseilla, ki so mu leta 1993 odvzeli naslov francoskega prvaka in ga za naslednjo sezono izključili iz lige prvakov, ko je prišlo do razkritja, da je predsednik kluba Bernard Tapie podkupil igralce Valenciennesa, da so ti izgubili proti Marseillu. Ta tekma je bila na sporedu le šest dni pred finalom lige prvakov, na kateri je Marseille premagal Milan, z njo pa si je naslov francoskega prvaka zagotovil predčasno. No, kasneje so mu ga torej odvzeli, ne pa tudi evropskega, saj se je med preiskavo dokazalo, da klub v Evropi ni podkupoval. A obenem tudi, da je imel med letoma 1989 in 1993 vsakoletno na razpolago okoli 760.000 dolarjev za podkupovanje nasprotnikovih igralcev v francoskem prvenstvu, zaradi česar so Bernarda Tapia novembra 1995 obsodili tudi na dve leti zapora.
Seveda pa so to le najbolj očitni primeri, manjših je bilo zaradi manjših mahinacij še cel kup. A prav vsi bodo zbledeli, če bo City dejansko kaznovan, kot se zdaj bolj kot ne že pričakuje. Nikoli doslej namreč klub ni bil spoznan za krivega kar 114 obtožb in sistematičnega goljufanja, ki je trajalo devet let. Vprašanje je le, kdaj bo do tega prišlo. Iz Premier League so sicer sporočili, da se zavezujejo k »hitremu zaključku preostalega postopka«, da bi zagotovili karseda hitro in pošteno kazen, pri Cityju pa bodo seveda skušali zavlačevati in vmes dokazati, kar se v tem trenutku zdi nedokazljivo – da niso storili, kar se jim očita.
