Referendumska nedelja, 11. oktobra, bo poleg vsebinskega odločanja o referendumskih vprašanjih tudi nekakšna generalka za lokalne volitve: komu bo bolje uspelo mobilizirati svoje volilce.
Zakonodajni je referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je državni zbor s podporo strank SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica sprejel maja. Proti so bile opozicijske Svoboda, SD in Levica. Pobudo za referendum je s podpisi volilcev vložila skupina nekdanjih članov odbora za človekove pravice, med njimi Spomenka Hribar in Pavel Gantar. Za ta referendum je potreben zavrnitveni kvorum: da bi pobudnikom uspelo, mora proti zakonu glasovati večina udeležencev, hkrati pa mora biti proti vsaj petina vseh volilnih upravičencev, kar trenutno znaša 339.706.
Poleg zakonodajnega bodo pred volilci še trije posvetovalni referendumi, za katere pa predlagatelji iz vrst vladne koalicije iščejo mnenje volilcev: o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTVS, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Kampanja, v kateri je več kot 30 različnih političnih strank, civilnodružbenih organizacij in posameznikov, bo trajala še do petka, potem nastopi volilni molk. To pa še ni vse za to jesen: prav kmalu sledi še zakonodajni referendum o interventnem zakonu, za katerega je pobudnikom, šestim sindikalnim centralam, uspelo zbrati podpise. Premier Janez Janša pa je pred dnevi napovedal, da bo v prihodnjih mesecih razpisal posvetovalni referendum, preden bi se vlada lotila rezov v javni sektor.
Zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, kako se glasi referendumsko vprašanje?
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi?
Novela spreminja pravila oziroma zožuje, kdo in kako lahko izpodbija akt o uvedbi parlamentarne preiskave, s katero se ugotavlja politična odgovornost nosilcev javnih funkcij. Posamezniki ne bodo več mogli izpodbijati akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, kot je veljalo do zdaj, temveč bodo lahko vložili tožbo za kršenje človekovih pravic v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije. Koalicija, ki je maja sprejela zakon, trdi, da tako zmanjšuje možnost, da bi pravne varovalke postale sredstvo za blokado parlamentarnega nadzora. Po noveli zakona parlament prav tako ne bo mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Zakaj pobudniki referenduma trdijo, da gre za politično policijo?
Spor je predvsem v vprašanju, koliko mora biti parlamentarna preiskava omejena z varovalkami pred politično zlorabo. Kritiki novele opozarjajo, da se zmanjšuje možnost posameznika, da bi pravočasno preprečil preiskavo, ki bi posegla v njegove ustavne pravice, oziroma da bi bil zaradi nje izpostavljen parlamentarnemu pritisku. Ključna pomanjkljivost je pomanjkanje sodnega varstva, saj lahko posameznik tožbo na upravno sodišče zoper uvedeno preiskavo vloži šele po vročitvi končnega poročila. A v praksi parlamentarne preiskovalne komisije končnih poročil največkrat sploh ne sprejmejo, ker do konca mandata ne končajo dela. Medtem pa lahko poslanci med dolgotrajnimi postopki z dostopom do osebnih podatkov in z javnimi zaslišanji nepopravljivo okrnijo ugled preiskovancev, pri čemer tarče preiskav niso le javni funkcionarji, ampak tudi novinarji, gospodarstveniki in drugi posamezniki. Pobudniki referenduma in nasprotniki zakona ugotavljajo, da zakon uvaja politično policijo, ki bo preganjala drugače misleče. Prepričani so, da bi z uveljavitvijo zakona padli minimalni standardi demokracije. Zakonu med drugimi nasprotuje Društvo novinarjev Slovenije.
Posvetovalni referendum o socialni pomoči, kako se glasi vprašanje na glasovnici?
Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?
Kaj želi koalicija doseči s tem predlogom?
Predlagatelji in zagovorniki predloga poudarjajo, da je cilj ukrepa aktivacija dolgotrajno brezposelnih, ki so delovno sposobni, ampak stagnirajo v pasivnem prejemanju pomoči. Tako bi jih spodbudili, da se vključijo na trg dela in v družbo, ter preprečevali zlorabe. Omenjajo delo v lokalnih skupnostih, javnih zavodih, humanitarnih organizacijah in drugih dejavnostih v javnem interesu, predlagajo pometanje pločnikov, urejanje parkov, pomoč v domovih za starejše in druga lažja komunalna opravila.
Zakaj je po mnenju nasprotnikov to populizem na račun najbolj ranljivih?
Nasprotniki predloga trdijo, da gre za populizem in politični marketing na račun najbolj ranljivih, med katerimi so ljudje z različnimi zdravstvenimi, socialnimi, izobrazbenimi in drugimi ovirami. Že po sedanji zakonodaji namreč do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki odkloni vključitev ali krši obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja. Očitajo še, da želi država z brezplačnim delom prejemnikov socialnih pomoči nadomeščati redno zaposlene. Tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila na ustavnopravne zadržke, saj je denarna socialna pomoč po ustavi namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma.
Posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, kakšno je referendumsko vprašanje?
Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
Kaj se spreminja za tujce s stalnim prebivališčem?
Zakon o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki velja od 2. septembra letos, je po 24 letih črtal določbo, ki je volilno pravico na lokalnih volitvah priznavala tudi tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v Sloveniji. Državljani EU jo obdržijo, državljani tretjih držav pa jo izgubijo. Pobudniki ureditev utemeljujejo z argumentom, da se je število tujih državljanov povečalo in predstavlja petino prebivalstva ter se je spremenila demografska sestava v posameznih občinah. Trdijo, da stalno prebivanje samo po sebi ne bi smelo pomeniti volilne pravice.
Kakšni so argumenti nasprotnikov zakona?
Nasprotno stališče izhaja iz argumenta, da človek, ki leta živi v neki občini, tam plačuje davke, uporablja javne storitve in je neposredno prizadet zaradi odločitev občinske oblasti, ne bi smel biti izključen iz lokalnega političnega odločanja samo zato, ker nima slovenskega državljanstva. Nasprotniki zakona očitajo, da se gre koalicija z referendumskim vprašanjem populizem in zlorablja demokratične institute, potem ko je zakon že sprejela. Zadeva je trenutno tudi pred ustavnim sodiščem, ki še ni odločilo. Na lokalnih volitvah leta 2022 je po podatkih ministrstva za javno upravo glasovalo 7354 državljanov tretjih držav ali 0,84 odstotka vseh udeležencev volitev.
Posvetovalni referendum o RTV-prispevku, kako se glasi referendumsko vprašanje?
Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?
S katerimi argumenti želi koalicija ukiniti RTV-prispevek?
Predlog bi ukinil obvezni prispevek za gospodinjstva, ki zdaj znaša 14 evrov na mesec, ter financiranje prenesel na državni proračun. Predlagatelj, vladna koalicija in Resnica, trdi, da je sedanji sistem zastarel, da so se medijski prostor in navade uporabnikov bistveno spremenili, možnost izbire medijskih vsebin pa je bistveno večja, ter da bi bila ukinitev prispevka priložnost za celovito presojo obsega, organiziranosti, učinkovitosti in načina delovanja RTVS.
Zakaj nasprotniki v tem vidijo siromašenje javne RTV?
Nasprotni argument je, da ukinitev prispevka ni samo vprašanje, ali želi posameznik plačevati RTV, ampak predvsem vprašanje, iz česa bi se potem financirala javna RTV. Prehod na proračunsko financiranje RTVS bi še vedno pomenil, da je financirana iz davkoplačevalskega denarja, le da bo vsakokratna koalicija imela vzvod pritiska na RTVS. Ukinitev prispevka bi javno RTVS kadrovsko in posledično vsebinsko osiromašila, ena od možnih posledic je ukinitev javnega medija, javni mediji pa so ena od predpostavk demokratične družbe. Ukinitvi med drugimi nasprotujeta Društvo novinarjev Slovenije in mednarodna organizacija Novinarji brez meja.
