V času, ko se zdi, da je intenzivna telesna vadba postala mantra sodobne družbe, prihaja s prestižne ameriške univerze Harvard mnenje, ki postavlja pod vprašaj temelje razumevanja športa. Daniel E. Lieberman, priznani profesor evolucijske biologije, v svoji odmevni knjigi Exercised (morda bi naslov v slovenščino najbolje prevedli kot Vadba) trdi, da človeško telo ni evolucijsko prilagojeno nenehnemu naprezanju in visoko intenzivnim treningom, temveč zmernosti, ki vključuje tudi obilo sedenja in počitka.
Profesor Lieberman sicer ne poziva k popolni opustitvi telesne dejavnosti, pač pa opozarja na pomen iskanja zdravega ravnovesja. Njegove ugotovitve temeljijo na poglobljeni analizi razvoja človeške vrste. »Človek se ni razvil zato, da bi nenehno športal v današnjem pomenu besede,« poudarja. »Naši predniki so preživeli in si zagotovili prevlado na planetu tako, da so veliko časa preživeli sede, premišljujoč in načrtujoč, ter se zmerno gibali, predvsem hodili, ko so iskali hrano.«
Statusni simbol
V zadnjih desetletjih je šport pridobil izjemen pomen, ki presega zgolj prostočasno dejavnost. Postal je skorajda statusni simbol, kar še dodatno poudarja vpliv družbenih omrežij. Platforme, kot so youtube, tiktok in instagram, so preplavljene z videoposnetki, ki promovirajo različne, včasih ekstremne oblike vadbe, bodisi v fitnes centrih, katerih število je prav tako skokovito naraslo, bodisi doma.
Ta pojav ni brez kritik. Profesor Lieberman opaža, da nekateri dandanes vadijo predvsem zaradi estetskih ciljev in ne toliko zaradi zdravstvenih koristi, nekateri pa celo razvijejo nezdravo odvisnost od telesne dejavnosti. »Ni naravno, da nenehno silimo telo do skrajnih meja,« meni. »Hoja, na primer, je oblika gibanja, ki je veliko bolj v skladu z našo evolucijsko zasnovo.«
Kljub temu da smo evolucijsko morda res bolj nagnjeni k mirovanju, to nikakor ne pomeni, da bi morali povsem opustiti gibanje. Znanstvene raziskave so neštetokrat potrdile, da je redna telesna dejavnost izjemno koristna za ohranjanje zdravja in preprečevanje številnih bolezni. Ključ je v zmernosti in pravilnem odmerjanju.
Odpoved telesa
»Če bi ves čas intenzivno trenirali, bi naše telo slej ko prej odpovedalo,« pojasnjuje Lieberman. Enako škodljivo pa je tudi dolgotrajno neprekinjeno sedenje. »Kot pri vsem v življenju, je treba najti ravnovesje.« Športniki se dobro zavedajo, da je čas za počitek med samo vadbo in po njej enako pomemben, če ne celo pomembnejši, kot sam trening.
Profesor Lieberman zato priporoča, da čas neprekinjenega sedenja omejimo na največ 45 minut, nato pa si vzamemo kratek odmor za razgibavanje. Namesto pogosto promoviranih 10.000 korakov dnevno svetuje vsakodnevno hojo in približno 7000 korakov, seveda če posameznikova telesna pripravljenost in delovno okolje to dopuščata. Te korake je mogoče z malo prilagajanja vključiti v delovni dan, prav tako kot kratke odmore med sedenjem.
