Strah pred izgubo spomina s staranjem je v domala vsakem od nas globoko zakoreninjen. Toda kaj porečete, če postavimo drugačno trditev: da upad kognitivnih sposobnosti ni tako neizogiben? Ugledni nevroznanstvenik dr. Richard Restak, nevrolog in klinični profesor na Univerzitetni medicinski šoli George Washington, je pred časom napisal knjigo s, kot bi lahko rekli, pomirjujočim spoznanjem: pešanje spomina ni determinirano v naprej, temveč je izziv, ki se mu lahko zoperstavimo.
Dr. Restak je avtor knjige Popolni vodnik po spominu: Znanost krepitve uma (The Complete Guide to Memory: The Science of Strengthening Your Mind), v kateri je pisal o izkušnjah, ki jih je pridobival desetletja med delom s pacienti, ki so se soočali s spominskimi težavami.
Kako torej ohraniti in celo izboljšati svoj spomin? Omenjeni nevroznanstvenik ponuja nekaj preizkušenih strategij:
1. Moč osredotočene pozornosti
Marsikatera spominska luknja ni posledica slabega spomina, temveč nezadostne pozornosti. Če ste pozabili ime osebe, ki ste jo pravkar spoznali na zabavi, je to verjetno zato, ker ste bili med pogovorom z več ljudmi hkrati in imenu niste namenili dovolj zbranosti. Nepozornost je največji krivec za težave s spominom, ker to pomeni, da spomina nismo pravilno »kodirali«.
Učinkovit način za utrjevanje novih informacij, kot je ime, je vizualizacija. Povezovanje besede s sliko lahko bistveno izboljša priklic.
2. Vsakodnevni miselni izzivi
V svoj vsakdan vključite preproste vaje za spomin. Ko sestavite nakupovalni seznam, denimo, si ga poskusite zapomniti. V trgovini se uprite skušnjavi, da bi takoj pogledali na listek ali telefon – raje poskusite najti vse izdelke po spominu. Seznam preverite šele na koncu.
Podoben izziv je lahko učenje recepta na pamet. Pogosto kuhanje je odličen način za krepitev delovnega spomina.
3. Igranje miselne igre
Igre, kot sta tarok in šah, so odlične za spomin, vendar imajo tudi preprostejše igre lahko velik učinek. Dr. Restak v knjigi omenja igro z 20 vprašanji. Pri njej si skupina (ali posameznik) zamisli osebo, kraj ali predmet, spraševalec pa mora z do dvajsetimi vprašanji, na katera je odgovor lahko samo »da« ali »ne«, ugotoviti, za kaj gre. Uspeh je odvisen od sposobnosti spraševalca, da si zapomni vse prejšnje odgovore.
4. Več branja, zlasti leposlovja
Eden od zgodnjih pokazateljev težav s spominom je lahko opuščanje branja leposlovja. Ljudje, ki začenjajo opažati težave s spominom, se pogosto preusmerijo k branju stvarne literature. Leposlovje namreč zahteva aktivno bralčevo sodelovanje, od začetka do konca.
5. Previdno s tehnologijo
Shranjevanje vseh informacij na telefon pomeni, da si jih sami ne zapomnimo, kar lahko po njegovem mnenju škoduje našim umskim sposobnostim. Drugi način, kako tehnologija negativno vpliva na spomin, je nenehno odvračanje pozornosti od trenutne naloge. Številna digitalna orodja so zasnovana tako, da nas zasvojijo, posledično pa nas nenehno motijo. Ljudje danes preverjajo elektronsko pošto med gledanjem serije, pogovorom s prijateljem ali hojo po ulici. Vse to ovira našo sposobnost osredotočanja na sedanji trenutek, kar pa je ključnega pomena za kodiranje spominov.
