Pred časom smo na tik-toku drugo za drugo spremljali objave različnih tujih turistov, ki so podajali svoja mnenja o Sloveniji. Večinoma so bila izjemno pozitivna, so se pa nekateri, ki so bili tu več dni in so najeli avto, odločili deliti tudi nasvete in opažanja glede vozniške kulture. Pri tem smo večkrat vprašali, ali so dejansko mislili na slovenske ceste. Ena izmed uporabnic je denimo navedla: »Slovenci obožujejo svoja krožišča. Če vam vožnja skozi njih dela težave in se želite voziti po tej prelepi deželi, se čim prej naučite, kako se obnašati v rondojih. Poleg tega se Slovenci vseskozi vozijo po voznem pasu, levi je zgolj za prehitevanje. Ne sprašujte me, kako sem to ugotovila, a sem (mimogrede: prav to se sprašujemo, saj smo prepričani, da je ravno obratno in da se domala nikjer ne vozi toliko po prehitevalnem pasu kot ravno pri nas, op. p.). In še zadnje opažanje: ko se vključujete na avtocesto, ne pričakujte, da vas bo kdo spustil, četudi vam bo zmanjkalo prostora.«
Komentarji na vse skupaj so bili različni, veliko uporabnikov, predvsem domačih, se je spotaknilo prav ob opažanje, da vsi vozimo po desnem pasu, največ tujih pa je izpostavilo nekaj drugega: da še nikjer niso doživeli, da bi se vozniki nemudoma, ko se na avtocesti pojavi zastoj, tako disciplinirano razvrstili v dve koloni in na sredini ustvarili tako imenovani reševalni pas, kot so to videli prav v Sloveniji. Še več, nekdo je celo zapisal, da sprva sploh ni vedel, kaj se dogaja in da so mu kasneje šele v hotelu razložili, v čem je bistvo takšnega ravnanja.
Da, reševalni pas je očitno eden izmed elementov varne vožnje, ki smo jih slovenski vozniki tako ponotranjili, da se jih dokaj dosledno držimo. In to v razmeroma kratkem času.
Vzpostavimo ga takoj!
V še ne tako davni preteklosti namreč zanj marsikdo niti slišal ni, zdaj pa se dejansko skorajda ne zgodi, da se vozniki ne bi ob že skorajda vsakem počasnejšem zgoščenem premikanju pomaknili ob skrajna roba cestišča in na sredini ustvarili pas za vozila na nujni vožnji. Ogromne zasluge pri ozaveščanju o pomembnosti takega ravnanja ima Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, ki že vrsto let na vse možne načine opozarja na pomembnost ustvarjanja reševalnega pasu v primeru zastojev.
»Kot zdravstveni reševalec in prostovoljni gasilec sem se v preteklosti vse prevečkrat znašel na nujni vožnji in obstal v zastoju. Leta 2013 smo se tako z gasilci prebijali preko zastoja na kraj hujše prometne nesreče in zaradi nepravilno formiranega zastoja se z vozilom nikakor nismo mogli prebiti, zato sem moral izstopiti iz gasilskega vozila in mu peš utirati pot. Ker sem človek, ki ve, da se probleme lahko reši, sem se lotil intenzivnega ozaveščanja voznikov in voznic, najprej preko družbenih omrežij, kasneje preko Darsa, ki je na mojo pobudo natisnil več kot 50 transparentov, več tisoč letakov …« svojo zgodbo predstavi Anže Albreht, ki je poleg Darsa k sodelovanju kmalu privabil tudi številne druge, ki skrbijo za prometno varnost: Agencijo za varnost prometa, gasilce, reševalce, policijo …
Vsi ti pred hitro prihajajočo turistično sezono, ko bodo naše avtoceste spet bistveno bolj obremenjene (kako hitro pride dobesedno do kolapsa, so pokazali že prvomajski prazniki), na pomembnost reševalnega pasu še posebej opozarjajo. »Ko se zgodijo zastoji, ne čakajte – ukrepajte! Ustvarite reševalni pas, in to takoj, ne šele takrat, ko zaslišite sireno. Reševalni pas namreč kaj lahko pomeni rešeno življenje,« pravi Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, z njo pa se strinja tudi Ivan Kapun, vodja sektorje prometne policije: »Reševalni pas lahko reši življenje, zato ga je treba takoj, ob vsakem najmanjšem zaustavljanju prometa na avtocesti, tudi vzpostaviti, saj le tako lahko omogočimo intervencijskim službam, da pridejo na kraj prometne nesreče ali kakšnega drugega dogodka, pri katerem je potrebna takšna ali drugačna pomoč. Želimo si, da reševalnega pasu ne bi ustvarjali zaradi globe, ki je zagrožena, ampak zaradi tega, ker se zavedamo, da nekje nekdo rabi pomoč in da bo z našim odgovornim ravnanjem ta pomoč prišla pravočasno ter mu morda tudi rešila življenje.«
Kazen vam ne uide
Da vse vendarle ni idealno, priča prav dejstvo, da so ob koncu prejšnjega meseca globo za nepravilno ravnanje – torej če reševalnega pasu ne vzpostavimo ali če se po njem peljemo ali na njem ustavimo (to lahko počnejo le vozila s prednostjo, vozila za spremstvo ter vozila upravljalca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji) – povišali: z dotedanjih 200 evrov na 500 evrov in tri kazenske točke. Še vedno je bilo namreč preveč predvsem kršitev, ko se je kakšen »pameten« voznik odločil po reševalnem pasu voziti za vozilom na nujni vožnji ali ko je kdo izstopil iz mirujočega avtomobila in se sprehajal naokoli ter podobno. »Lani je policija za prekršek nevzpostavitve reševalnega pasu skupno izrekla 71 glob, v letošnjem letu do 11. maja pa 11, od tega od spremembe predpisa pet,« so nam ob tem povedali na policiji in dodali, da podatkov o tem, da bi nastale dodatne težave ali tudi prometna nesreča, ker ni bil vzpostavljen reševalni pas ali ker je voznik vozil po reševalnem pasu, statistično ne zbirajo.
Take prekrške pri policiji sicer ugotavljajo z neposrednim nadzorom z nadvozov na avtocesti ali hitri cesti, med meritvami hitrosti z nadvozov z merilnikom trucam, s katerim je možno kršitve posneti, z nadzorom s civilnimi vozili policije, med opazovanjem prometa s pomočjo helikopterja in z neposredno ugotovitvijo prekrška med vožnjo z belo-modro-rumenimi službenimi vozili policije. Pri čemer se seveda med vožnjo ne ustavljajo, da bi kršitelja obravnavali, ampak zberejo in zabeležijo vse potrebne podatke o vozilu, ki je kršilo predpis, in času ter kraju prekrška. »Postopek o prekršku se potem izvede naknadno s pošiljanjem obvestila o prekršku, ki vključuje opis dejanja in dokaze ter plačilni nalog, po pošti. Lahko pa takšen prekršek obravnava tudi druga policijska patrulja, ki ni na poti na nujni interventni dogodek,« so še dodali. Kazen vam torej, tudi če vas na kraju samem niso kaznovali, ne uide!
