Tudi Ljubljana sledi temu trendu. V bližini mestnega središča je več nekdanjih industrijskih območij, ki so skozi čas izgubila svoj prvotni namen in danes ostajajo premalo izkoriščena. Kljub dobrim prometnim povezavam jih pogosto zaznamujejo obsežne betonske površine in pomanjkanje javnega prostora. Med njimi je tudi območje ob Masarykovi cesti, kjer se odvija projekt Nordika. Gradnja naj bi se začela še letos, načrtovanih pa je več kot 290 stanovanj, ki bodo postopoma preobrazila dolgo zanemarjeno območje v novo urbano sosesko.
»Pri stanovanjih je lokacija še vedno ključnega pomena,« pravi Matúš Hasák, vodja razvoja v podjetju Corwin. »Ne vpliva le na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev, temveč tudi na dolgoročno trajnost razvoja mesta. Nordika združuje centralno lokacijo, dobro povezanost in premišljeno urbanistično zasnovo.«
Razvoj mesta znotraj obstoječega urbanega prostora
Za razliko od gradenj na nepozidanih zemljiščih projekti, kot je Nordika, nastajajo na območjih, ki so bila v preteklosti že intenzivno uporabljena. Pogosto gre za degradirane površine z malo ekološke vrednosti, kjer prevladujeta beton in asfalt. Njihova prenova omogoča razvoj mesta brez dodatnega poseganja v okoliške zelene površine, hkrati pa bolje izkorišča obstoječo infrastrukturo in prometne povezave.
Takšni projekti lahko v prostor vnesejo tudi vsebine, ki jih danes primanjkuje. V primeru Nordike to pomeni več zelenih površin in javnega prostora na območju, kjer tega trenutno ni. Lokacija v neposredni bližini mestnega središča ter glavne železniške in avtobusne postaje podpira bolj povezan in kompakten način življenja, kjer so vsakodnevne storitve dostopne peš ali s kolesom, odvisnost od avtomobila pa je zato manjša.
Projekt hkrati odraža tudi širši premik v načinu načrtovanja urbanega prostora. Zelene strehe, sistemi za zadrževanje deževnice in ozelenjene površine niso več dodatek, temveč standard sodobnega razvoja. Takšne rešitve pomagajo izboljševati mikroklimo, zmanjšujejo učinek mestnega toplotnega otoka in prispevajo k večji biotski raznovrstnosti. Na območjih, ki so danes skoraj v celoti betonska, imajo lahko takšni posegi pomemben vpliv na kakovost bivanja.
Odprtost namesto zaprtih kompleksov
Sodobni stanovanjski projekti vse bolj poudarjajo povezanost z okolico. Namesto zaprtih in izoliranih kompleksov nastajajo soseske, ki se vključujejo v obstoječo okolico in jo dopolnjujejo. Tudi Nordika sledi temu pristopu – njen cilj ni ustvariti ločenega otoka znotraj mesta, temveč postati naraven del okolice in prispevati k njenemu razvoju.
Pozitivni učinki širše prenove prostora
Izkušnje podobnih projektov po evropskih mestih kažejo, da kakovost urbanega prostora neposredno vpliva tudi na širšo okolico. Zanemarjena območja pogosto prispevajo k postopnemu propadanju sosesk, medtem ko lahko premišljeno zasnovani in dobro vzdrževani projekti sprožijo nasproten učinek.
Prenova premalo izkoriščenih območij lahko izboljša javni prostor, poveča dostopnost in v prej prezrte dele mesta vnese novo življenje. Dolgoročno to krepi povezave med soseskami ter ustvarja bolj živahno, povezano in prijetno urbano okolje, ki dviguje kakovost življenja v okolici. Odličen primer oživitve zapostavljenega območja je soseska Kvartet v ljubljanski Šiški – prvi projekt podjetja Corwin v Sloveniji, s katerim so degradiranemu zemljišču vdahnili novo življenje.
Širši pogled na razvoj mest
Corwin se aktivno vključuje tudi v okoljske in družbene pobude. V Sloveniji je podjetje sodelovalo pri aktivnostih pomoči po poplavah, na Slovaškem pa je pri projektu Guthaus skupaj z univerzo izvajalo raziskave s področja urbane biotske raznovrstnosti. Te so pokazale, da lahko tudi zelene strehe na višjih stavbah pomembno vlogo za biotsko raznovrstnost v mestih.
Takšen pristop se odraža tudi v aktualnih projektih podjetja. Zelene strehe so del razvoja projektov Nordika in Vilharia ter prispevajo k nastajanju manjših, a pomembnih zelenih površin znotraj mesta. Skupaj oblikujejo mrežo urbanih habitatov, ki pomagajo ohranjati življenjski prostor za ptice in žuželke.
Ljubljana se tako postopoma razvija v smeri bolj trajnostnega in premišljenega urbanega razvoja. Projekti, kot je Nordika, kažejo, da je mogoče rast mesta usmerjati navznoter – z oživitvijo obstoječih območij in postopnim izboljševanjem kakovosti urbanega okolja.
