Osemnajstletni fant je konec aprila 2022 ponoči po zabavi posilil svojo sošolko, ki je bila včasih njegovo dekle. Med spolnim odnosom je ves čas jokala, prosila, naj neha, a je ni poslušal, z obema rokama je držal njeni zapestji in jo tiščal ob posteljo. Takrat je »zmrznila«, je povedala, bil je fizično močnejši, do nje pa nasilen že v času zveze. Enkrat jo je tako udaril, da je imela modrico na očesu, pokazala je tudi fotografije. O tem ni povedala nikomur, niti svoji mami, fantovi družini pa lagala, da je modrice dobila med igranjem rokometa. Tudi za posilstvo se je le stežka zaupala prijateljici in mami. A se vendarle je. Fant je bil obsojen na tri leta in pol zapora, na višjem sodišču pa so mu kazen znižali za eno leto.
Obramba je trdila, da je bil spolni odnos prostovoljen. Kar je med drugim utemeljevala s tem, da je dekle spustilo fanta v hišo in potem prijateljico prosilo, da gre iz sobe. Oškodovanka je na sodišču povedala, da je prihod napovedal prek telefonskih sporočil, da mu je dovolila priti in da se je potem, ko je vztrajal, da prijateljica odide iz sobe, s tem strinjala. A takrat si ni predstavljala, kakšne namene ima. Ko je prijateljica šla iz sobe, je za njo takoj zaklenil in se spravil nanjo. Ves čas jo je držal za roke, ni se mu mogla upreti, sicer bi zbežala.
Sodna izvedenka klinične psihologije je izdelala mnenje o znakih spolne zlorabe in posledicah, ki jih je zaznala pri oškodovanki. Spremembe je sicer opazilo več prič. Po besedah profesorice, ki jo je učila štiri leta, se je v zadnjem letniku zelo spremenila. Ko so pri pouku obravnavali knjigo o posilstvo, je jokala. Intenzivne spremembe sta opisala tudi njena mama in brat. Zahtevala je, da fanta prestavijo v drug razred, kar je potrdila tudi profesorica. Druga priča iz šole pa je povedala, da se je ob vrnitvi fanta v šolo močno spremenila, čutila je strah, tresle so se ji roke in ni želela več hoditi v šolo.
Možnost zagovora je imel
Zagovornik je v pritožbi na sodbo okrožnega sodišča trdil, da je senat nekritično sledil neresnični in neverodostojni izpovedi oškodovanke. Toda višji sodniki so njeni pričanji v sodni preiskavi in glavni obravnavi ocenil kot določni in skladni. Ujemali sta se tudi z izpovedmi prič in izvedenke. Obramba je med drugim sodišču očitala še, da je obtoženemu kršilo pravico do navzočnosti na glavni obravnavi in pravico do obrambe. Zadnji narok, ko je bil dokazni postopek končan in so sledile končne besede, so namreč izvedeli brez njega. Ko ga je odvetnik klical, kje je, je pojasnil, da je na obravnavo pozabil, bil je v službi dve uri stran in brez prevoza. Po oceni odvetnika je šlo za opravičljivo odsotnost; pred tem je na sojenje redno hodil, je pa tudi že na začetku (ko se je zagovarjal z molkom), povedal, da bo kasneje podal zagovor. Te možnosti zaradi odsotnosti potem ni imel. Višje sodišče v tem ni videlo nobene kršitve. V sodni preiskavi in glavni obravnavi je imel možnost zagovora, vabilo so mu pravilno vročili, njegova navzočnost na konkretnem naroku ni bila nujna. Opravičljiv razlog za izostanek bi na primer bil, če bi šlo za smrt bližnjega, zdravstveni razlog, naravno nesrečo ali neodložljivo obveznost, zaradi katere bi lahko nastala pomembna škoda.
Obramba za vzgojni ukrep
Ker je bil v času kaznivega dejanja mlajši polnoletnik, se je obramba zavzemala za izrek vzgojnega ukrepa. Takšen ukrep nadzorstva organa socialnega skrbstva ali zavodski ukrep sme sodišče izreči storilcu, ki je storil kaznivo dejanje kot polnoleten, pa med sojenjem še ni dopolnil 21 let. Toda obtoženi je v času sojenja že dopolnil 21 let, zato je bila odločitev okrožnega sodišča, da ga obravnava kot polnoletnega storilca, pravilna. Grozilo mu je od eno do deset let zapora. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri upoštevalo predvsem njegovo mladost in nekaznovanost. Obramba je v pritoži izpostavila, da kot mlajši polnoletnik ni bil nikoli kaznovan in da je bil mladostno nepremišljen in brez izkušenj. Ter da oškodovanka ni utrpela hudih posledic. Sodišče se s slednjim sicer ni strinjalo. Je pa upoštevalo, da razen oškodovankinih besedah o obisku psihiatra, ni bilo dokazano »psihiatrično zdravljenje z uporabo medikamentozne terapije«. Upoštevaje vse okoliščine primera mu je zaporno kazen znižalo na dve leti in šest mesecev.