Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, vodjo poslanske skupine SDS, je v parlamentarno proceduro čez vikend vložila predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih.
Novela predvideva spremembo 207. člena zakona, ki med drugim govori o sindikalni članarini in v tretjem odstavku določa, da na zahtevo sindikata delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, zagotavlja tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Povedano drugače: v skladu z dolgoletno prakso delodajalec poskrbi za to, da se članu sindikata pri obračunu plače avtomatično odtegne tudi sindikalna članarina.
V SDS in NSi predlagajo črtanje omenjenega odstavka, s čimer bi delodajalcem odpravili obveznost obračunavanja in plačevanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. »S predlagano spremembo se bo sindikalna članarina plačevala neposredno med članom sindikata in sindikatom, brez posredovanja pri obračunu plače ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja,« pojasnjujejo.
Članarina je stvar člana in sindikata
»Financiranje sindikalne dejavnosti ne sodi med naloge delodajalca. Plačevanje članarine mora biti urejeno neposredno med članom sindikata in sindikatom, brez posredovanja delodajalca pri izvrševanju plačil,« so predlagatelji utemeljili predlog. Po njihovi oceni takšna ureditev pomeni nepotrebno in neposredno administrativno vpletenost podjetij v delovanje sindikatov.
Glavni cilji novele so tako poenostavitev obračuna plač pri delodajalcih, zmanjšanje njihovega administrativnega bremena ter zagotovitev jasne ločnice med vodstvom podjetij in financiranjem sindikalnih organizacij.
V predlogu še poudarjajo, da sprememba nikakor ne posega v ustavno pravico do sindikalnega organiziranja ali svobodnega včlanjevanja, saj ureja izključno tehnični način plačevanja.
Sprememba, za katero predlagatelji predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku, češ da gre za spremembo le enega odstavka tega zakonskega člena, sovpada z zaostritvijo konflikta med desnim trojčkom oziroma prihajajočo koalicijo in sindikalnimi centralami glede sprejetega interventnega zakona.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, je, še preden je bil zakon objavljen na spletni strani državnega zbora, na podlagi neuradnih informacij za Dnevnik komentiral, da zadeva ni naključna, temveč »gre definitivno za potezo iz maščevanja, poskus utišanja in ustrahovanja«. Po interventnem zakonu je torej na vidiku še ena ostra fronta med bodočo koalicijo in sindikati, ki se bodo po pričakovanjih skušali takšni spremembi upirati z vsemi možnimi sredstvi.
Bi del članov odpadel?
Kaj bi morebitna sprememba, če bo sprejeta, pomenila za sindikate in sindikalno članstvo, Počivavšek na tej točki ni želel komentirati, saj jo bodo najprej predebatirali s kolegi in nato videli, »kako se tega lotiti«. Se pa strinja, da predlagatelji očitno ciljajo na ošibitev sindikatov.
V primeru sprejetja zakona bi morali sindikati sami poskrbeti za neposredno pobiranje članarine oziroma bi morali člani po novem urediti trajnik oziroma nakazilo neposredno sindikatu. Čeprav predlagatelji utemeljujejo, da je namen predloga predvsem administrativna razbremenitev sindikatov, je v ozadju mogoče videti tudi poskus zmanjšanja moči sindikatov, ki bi jih v tem primeru lahko doletel padec članstva, prihodki sindikatov bi bili manj stabilni, prav tako bi sprememba lahko oslabila sindikalno zasidranost v podjetjih.
Iz desnega trojčka je bilo v zadnjih dneh večkrat slišati očitke, da so naši sindikati le nekakšen podaljšek leve politike.