Preiskava tragične petkove nesreče, ki je terjala življenje mlade dijakinje, ki jo je med prečkanjem ceste na prehodu pri zeleni luči do smrti povozil avtobus ljubljanskega mestnega prometa, še ni zaključena, mladi pa danes na kraj tragedije prinašajo cvetje in prižigajo sveče.
Kaj vse je botrovalo nesreči, ki je pretresla prestolnico in celotno Slovenijo, poskušajo razčistiti policisti, je bilo pa že v petek jasno, da je 48-letni voznik avtobusa med zavijanjem desno (prav tako pri zeleni luči) mlado peško spregledal.
Tako kot vsaka tovrstna nesreča, ki so v Ljubljani in Sloveniji sicer na srečo redke, je tragedija spodbudila razmisleke o prometni varnosti in vsakodnevnem sobivanju najbolj ranljivih pešcev s težkimi tovornjaki in avtobusi.
Lani povzročili 1810 prometnih nesreč
Kot razlagajo na agenciji za varnost prometa, so poklicni vozniki tovornjakov, avtobusov in dostavnih vozil udeleženi v manjšem deležu prometnih nesreč, vendar so njihove posledice pogosto hujše zaradi mase in dimenzij vozil, ki jih upravljajo. Pred tremi leti je Škofjo Loko z okolico pretresla tragična nesreča v Hrastnici, kjer je 49-letni voznik avtobusa pri speljevanju z avtobusnega postajališča trčil v komaj šestletnega otroka in ga do smrti povozil, kar je opazil šele čez nekaj metrov.
Policija je sporočila nekaj več podrobnosti tragične nesreče na območju Škofje Loke. 49-letni voznik avtobusa je ustavil vozilo na postajališču, nato pa pri ponovnem vključevanju v promet trčil v šestletnega otroka in ga povozil. Ta je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Po naših informacijah naj bi otrok skušal priteči do mame, ki ga je čakala ob postajališču, voznik pa ga je spregledal.
Po podatkih agencije so vozniki avtobusov in tovornjakov lani povzročili 1810 prometnih nesreč, udeleženi pa so bili še v 3036 prometnih nesrečah, ki se niso zgodile po njihovi krivdi. Lani so povzročili 43 prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami, pri čemer so ceste krvni davek terjale tudi med njimi. Umrla sta dva voznika tovornjakov, 14 voznikov tovornjakov in en voznik avtobusa pa so se v nesreči huje poškodovali.
Pomanjkljiv vsak četrti tovornjak in deveti avtobus
Nadzori sicer kažejo, da je bolj problematično stanje na področju tovornega prometa, varnost potniškega prometa pa je bolj zgledna, a vendarle ni idealna. Kot je razvidno iz policijskega letnega poročila za leto 2025, so slovenski policisti februarja lani izvedli več poostrenih nadzorov v okviru akcije evropske mreže Roadpol za varne in zakonite prevoze potnikov in blaga. Kršitve in pomanjkljivosti so policisti ugotovili pri vsakem četrtem ustavljenem tovornem vozilu in pri vsakem devetem avtobusu, pri čemer pa je treba poudariti, da je šlo predvsem za avtobuse, ki vozijo na daljše razdalje, in ne za avtobuse mestnega prometa.
Konec lanskega leta so policisti skupaj z inšpektoratom za infrastrukturo in nadzorniki Fursa izvedli tudi poostren nadzor avtobusov tako v notranjem kot tudi mednarodnem prometu. Takrat so policisti pod drobnogled vzeli avtobuse na območju Ljubljane, Kranja in Novega mesta ter odkrili številne kršitve in napake, med njimi tudi kritične. Nekateri avtobusi so denimo imeli izrabljene pnevmatike in počena vetrobranska stekla. Šestim avtobusom so odredili izredni tehnični pregled. Pri enem zavore na zadnji pogonski osi niso delovale, na drugem so bile tri izmed šestih pnevmatik povsem neustrezne oziroma izrabljene, tretji je imel na armaturni plošči z lepilnim trakom prelepljen rdeč opozorilni znak za nedelujoč zavorni sistem ABS, ki seveda tudi sicer ni deloval. Isti avtobus je imel tudi zelo prerjavelo podvozje.
Ključni osredotočenost in utrujenost
Na agenciji za varnost cestnega prometa sicer opozarjajo, da sta pri poklicnih voznikih ključna dejavnika tveganja osredotočenost in utrujenost. »Vozniki težkih vozil upravljajo vozilo, ki tehta več deset ton in ima tudi do 40 odstotkov daljšo zavorno pot kot osebno vozilo, zato je popolna osredotočenost nujna. (...) Utrujenost ostaja eden najnevarnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov tveganja. Ocenjuje se, da je prisotna pri približno 20 odstotkih prometnih nesreč. Njeni učinki so primerljivi z vožnjo pod vplivom alkohola, zato so pravila o delovnem času in počitkih ključna za varnost,« pojasnjujejo na agenciji.