Nemiri v mestu so se začeli v petek po množičnih aretacijah migrantov na različnih lokacijah. Ameriški predsednik Donald Trump je z izgovorom, da želi zagotoviti red in zaščititi zvezne organe pregona, na območje Los Angelesa napotil 2000 pripadnikov nacionalne garde. Po tem je v nedeljo izbruhnilo nasilje. Varnostne sile so s solzivcem in gumijevkami napadle protestnike, eden od videoposnetkov kaže, kako je policist namerno in brez provokacije z gumijastim nabojem ustrelil dopisnico avstralske televizije, ki je poročala s prizorišča.

Protestniki so zažigali in blokirali avtocesto, policija pa je aretirala okoli 60 ljudi. Trump je na to reagiral. "Če ne bi ukrepali, bi Kalifornija že gorela. Nismo imeli izbire," je dejal, ob tem pa guvernerja Gavina Newsoma obtožil nesposobnosti. 

Protesti tudi drugod

Dogajanje na ulicah Los Angelesa se ne umirja. Protestniki so vso noč v policiste metali predmete, glede na videoposnetke tudi pirotehniko. Ti pa so jih skušali ustaviti s solzivcem in gumijastimi naboji. Dogajanje je še vedno napeto, policija je zaradi varnosti s prizorišča odstranila vse novinarje, poroča CNN.  

Law enforcement officers stand guard during a protest against federal immigration sweeps in downtown Los Angeles, California, U.S. June 9, 2025. REUTERS/Aude Guerrucci REFILE - CORRECTING FROM "FEDERAL IMMIGRATION" TO "FEDERAL IMMIGRATION SWEEPS".

Foto: AP

Demonstrators face off with Los Angeles Police Department officers during a protest in response to a series of United States Immigration and Customs Enforcement (ICE) raids, in Los Angeles, Calif., Monday, June 9, 2025. (Stephen Lam/San Francisco Chronicle via AP)

Spopadi med protestniki in policisti se nadaljujejo. Foto: AP

Podobni protesti so v zadnjih urah izbruhnili tudi v San Franciscu, New Yorku, Atlanti, Seattlu, Dallasu in še nekaterih drugih mestih. Policija je v San Franciscu aretirala najmanj 150 oseb, do pridržanja ljudi je prišlo tudi v New Yorku.

Poskusni poligon za politično dokazovanje

Županja Los Angelesa Karen Bass dogajanje ostro obsoja, krivdo pa vali na Trumpa. Po njenem mnenju je mesto postalo poskusni poligon za politično dokazovanje, zanikala je tudi trditve, da mesto zasedajo nezakoniti priseljenci in kriminalci, ob tem pa poudarila, da so bile razmere mirne vse do posredovanja zvezne vlade.

Kalifornija je že vložila tožbo proti Trumpovi administraciji, v kateri zahteva sodno razglasitev razporeditve nacionalne garde ter prepoved prihodnjih podobnih ukrepov.

Demonstrators participate in a protest against federal immigration sweeps, in downtown Los Angeles, California, U.S. June 9, 2025. REUTERS/Aude Guerrucci REFILE - CORRECTING FROM "FEDERAL IMMIGRATION" TO "FEDERAL IMMIGRATION SWEEPS".

Protesti potekajo že več dni. Foto: AP

SENSITIVE MATERIAL. THIS IMAGE MAY OFFEND OR DISTURB Demonstrators hold up signs in a protest against federal immigration sweeps, in downtown Los Angeles, California, U.S. June 9, 2025. REUTERS/Aude Guerrucci REFILE - CORRECTING FROM "FEDERAL IMMIGRATION" TO "FEDERAL IMMIGRATION SWEEPS".

Foto: AP

Po poročanju tujih medijev je zdaj na širšem območju Los Angelesa razporejenih približno 1700 pripadnikov nacionalne garde, predsednik Donald Trump pa je danes odobril dodatnih 2000 vojakov, kar pomeni dvakrat več sil na terenu. Aktiviranih je bilo tudi 700 marincev, a jih za zdaj še niso napotili na teren. 

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je v pogovoru za Fox News zatrdila, da so demonstranti v Los Angelesu plačani in da gre za »profesionalno organizirano akcijo«, a za to ni predložila nobenih dokazov. Na to izjavo se ni odzvalo niti ministrstvo za domovinsko varnost.

Dogajanje v Kaliforniji je po mnenju opazovalcev le uvod v Trumpovo načrtovano največjo akcijo ​deportacij v zgodovini države. Že med volilno kampanjo je napovedal množične izgone in okrepitev pooblastil za notranje vojaške posege.

Republikanski kongresniki pripravljajo zakonodajni paket, vreden več milijard dolarjev, ki predvideva zaposlitev več tisoč novih agentov mejne straže in ICE (zvezna služba za priseljevanje) ter gradnjo dodatnih centrov za pridržanje za 100.000 ljudi. Cilj je letno deportirati milijon ljudi brez urejenega statusa.

Priporočamo