Staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med zavarovanci in upokojenci, ohranjanje finančne vzdržnosti sistema in nizka delovna aktivnost starejših so nekateri ključni razlogi, ki zahtevajo sprejem pokojninske reforme. O predlogu, ki je rezultat dogovora vseh treh socialnih partnerjev, bodo poslanci ta teden opravili prvo obravnavo. Predlagana reforma na izzive odgovarja s štirimi ključnimi spremembami: postopnim dvigom upokojitvene starosti, podaljšanjem referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, spremenjeno formulo usklajevanja pokojnin ter na drugi strani povišanjem odmernega odstotka. Vsem prvim trem ukrepom, ki prispevajo k vzdržnosti, odločno nasprotuje del sindikatov in nekatere civilnodružbene organizacije, ki so poslancem že predlagali, naj jih s sprejemom amandmajev črtajo. Če tega ne bodo storili in bo reforma sprejeta v predlagani obliki, napovedujejo referendum. Nasprotniki reformo označujejo kot »izrazito protidelavsko« in opozarjajo, da so pokojnine že danes prenizke, delovne obremenitve pa previsoke. Pokojninska reforma po njihovem ta trend poglablja.
