Znani so neuradni rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki so ga tretješolci, šestošolci in devetošolci opravili konec marca. Po njihovi seznanitvi z dosežki v aprilu in obdobju ponovnega vrednotenja nalog se bodo učenci s končnimi dosežki seznanili do 15. maja, na Državnem izpitnem centru (RIC) pa bodo predvidoma teden kasneje pripravili podrobnejše analize rezultatov oziroma primerjave učencev z vrstniki na šoli in v državi.
Pisanje NPZ vzeli resneje
Dosežki NPZ v devetem razredu pri slovenščini (italijanščini in madžarščini) in matematiki so od letošnjega šolskega leta tudi eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Po podatkih RIC je NPZ za učence devetega razreda v letošnjem šolskem letu potekalo na 501 osnovni šoli, k opravljanju preizkusov pa so bili prijavljeni 22.104 učenci. Od vseh prijavljenih devetošolcev se 166 učencev ni udeležilo niti enega predmeta NPZ, medtem ko je bilo takih v preteklem letu kar 474.
Preverjanja znanja se pri slovenščini (italijanščini in madžarščini) ni udeležilo 3,1 odstotka učencev (lani 5,4 odstotka), pri matematiki 3,3 odstotka učencev (lani šest odstotkov) in pri tretjem predmetu 4,8 odstotka učencev (lani 8,6 odstotka). Direktorja RIC dr. Darka Zupanca podatki o tem, da se je neudeležba devetošolcev pri preverjanju znanja letos več kot razpolovila, veselijo.
Na RIC poudarjajo, da NPZ omogoča spremljanje napredka tako učencev kot tudi učiteljev, ki na tej podlagi načrtujejo nadaljnje delo. Ugotovitve in ocene državne komisije za vodenje NPZ so v lanskem šolskem letu med šestošolci med drugim pokazale nekoliko večjo uspešnost učenk pri slovenščini v primerjavi z učenci, pri vseh učencih šestih razredov pa tudi slabše razumevanje izhodiščnih besedil, kar naj bi bilo povezano s tem, da so se ti učenci v tretjem razredu, ko se utrjuje tehnika branja in se razvija branje z razumevanjem, šolali na daljavo.
Analiza lanskih dosežkov NPZ je pokazala tudi, da so bili tako med šestošolci kot tudi devetošolci po primerjavi med regijami najnižji povprečni dosežki pri matematiki in slovenščini izmerjeni pri učencih obalno-kraške regije, najvišji pa pri učencih osrednjeslovenske regije in gorenjske regije. Devetošolci osrednjeslovenske in gorenjske regije sicer že nekaj let zapored dosegajo najvišji skupni povprečni dosežek tako pri slovenščini kot pri matematiki, kjer v znanju med spoloma ni bilo zaznanih bistvenih razlik.
Zanesljiv kazalnik uspeha v srednji šoli
Ker je analiza končnih dosežkov učencev še v teku, Darko Zupanc ni hotel špekulirati glede napovedi uspešnosti letošnjega NPZ, je pa dejal, da se znajo tudi letos razlike med učenci pokazati znotraj posameznih regij. Sogovornik je glede na izkušnje iz preteklih let spomnil, da ni nujno, da se učenci, ki imajo v šoli odlične ocene, tudi na NPZ izkažejo z odličnimi dosežki ali obratno – uspešen učenec na NPZ ima lahko na svoji šoli slabše ocene.
»V devetem razredu so lahko denimo pri določenem predmetu vsi učenci ocenjeni s petico, a se kasneje v srednji šoli ali gimnaziji med njimi pokažejo ogromne razlike v znanju. Tudi zato je dosežek pri pisanju NPZ, ki traja zgolj eno uro, precej zanesljivejši napovednik uspeha učenca v srednji šoli in celo na maturi, medtem ko šolske ocene, ki jih učenec zbira vse šolsko leto, niso vselej realen kazalnik njegovega znanja,« je svoje mnenje utemeljil direktor RIC.
Poudaril je še, da se je vsakoletno poročilo o ugotovitvah NPZ oziroma kriterijska interpretacija rezultatov NPZ do zdaj vselej izkazala za verodostojno in tudi kot zelo dober indikator uspehov slovenskih učencev na mednarodnih raziskavah znanj. Te običajno potekajo na štiri leta, dosežke učencev iz naše države pa v zadnjem obdobju zaznamujejo spodrsljaji na različnih področjih. »Glede na analize dosežkov učencev na NPZ so omenjeni slabši rezultati na mednarodnih lestvicah znanj vse prej kot presenečenje,« je jasen Darko Zupanc.
Naj se petice spet bleščijo
Tudi Markelj je izpostavil škodljivo poplavo odličnih ocen v osnovnih šolah in poudaril, da je učence veliko pomembneje opremiti z znanjem kot pa s podeljenimi peticami. »Treba bo na novo postaviti standarde in merila znanja, pri čemer naj bo odlična ocena res odlična. Naj se petica spet blešči, tako kot se je včasih,« se nadeja kranjski ravnatelj.
