Angleški izrazi na sestankih, nekaj francoskih stavkov na dopustu, doma pa morda turščina, poljščina ali arabščina – številni ljudje vsak dan preklapljajo med različnimi jeziki. Čeprav se to pogosto dogaja povsem samodejno, takšno preklapljanje od možganov zahteva precejšen miselni napor, piše Smart Up News.
Novi podatki, predstavljeni na forumu Federacije evropskih nevroznanstvenih društev (FENS) 2026, kažejo na zanimivo povezavo med večjezičnostjo in staranjem možganov. Raziskovalci so ugotovili, da je bila ocenjena starost možganov pri večjezičnih posameznikih nižja od njihove dejanske starosti. Več jezikov ko so obvladali, večja je bila razlika.
Počasnejše staranje možganov
Raziskovalna skupina pod vodstvom Lucie Amoruso z Baskovskega centra za kognicijo, možgane in jezik v San Sebastiánu je proučevala prebivalce španske Baskije. Tam veliko ljudi govori špansko in baskovsko, nekateri pa tudi francosko ali angleško. Udeleženci raziskave so obvladali od enega do štirih jezikov.
Raziskovalci so najprej razvili nekakšno »uro možganov«. Uporabili so podatke 728 ljudi, pri katerih so z magnetoencefalografijo (MEG) merili možgansko aktivnost. Gre za metodo, ki zaznava šibka magnetna polja, ki nastajajo ob delovanju živčnih celic. Nato je umetna inteligenca izračunala, kako so videti značilni vzorci povezav v možganih pri različnih starostih.
Pri štirih jezikih kar 13 let razlike
V naslednjem koraku so raziskovalci analizirali še drugo skupino 144 ljudi in primerjali njihovo dejansko starost z izračunano starostjo možganov. Kot primerjalna skupina so služili enojezični udeleženci.
Rezultati so pokazali, da so bili pri dvojezičnih ljudeh možgani v povprečju videti približno šest let mlajši, pri tistih, ki so govorili tri jezike, približno sedem let mlajši, pri ljudeh s štirimi jeziki pa kar 13 let mlajši.
»Preprosto povedano: ljudje, ki so govorili več jezikov, so imeli praviloma možgane, ki so bili videti mlajši, kot bi pričakovali glede na njihovo kronološko starost,« je pojasnila Lucie Amoruso.
Raziskovalci poudarjajo, da število jezikov ni bilo edini dejavnik. Z mlajšimi možgani sta bila povezana tudi zgodnje učenje jezikov in visoka raven njihovega obvladovanja.
Večjezičnost krepi pozornost in nadzor
Po ugotovitvah raziskovalcev ni vseeno, ali nekdo tuji jezik uporablja le občasno ali pa samozavestno preklaplja med več jeziki.
»To kaže, da večjezične izkušnje delujejo postopno. Ne gre zgolj za to, ali je nekdo dvojezičen ali ne, temveč za globino in trajanje jezikovne izkušnje,« pravi Amoruso.
Razlaga je precej logična. Pri uporabi več jezikov morajo možgani nenehno izbirati ustrezne besede, zavirati neustrezne izraze ter preklapljati med različnimi slovničnimi pravili, pomeni in glasovi. Takšne naloge nenehno trenirajo pozornost, spomin in izvršilne funkcije možganov.
S staranjem se povezave med živčnimi celicami namreč spreminjajo, zato se pogosto poslabšata spomin in hitrost razmišljanja. Nova analiza nakazuje, da bi lahko bile bogate večjezične izkušnje povezane z bolj ohranjenimi možganskimi omrežji.
Raziskovalci opozarjajo, da študija ne dokazuje vzročne povezave. Čeprav so pri analizi upoštevali starost, spol in stopnjo izobrazbe, niso mogli povsem izključiti vpliva drugih dejavnikov, kot so družabno življenje, miselna dejavnost in življenjski slog.
Učenje jezikov koristi v vseh življenjskih obdobjih
Profesorica Christina Dalla z Nacionalne in kapodistrijske univerze v Atenah, ki pri raziskavi ni sodelovala, poudarja, da na zdravje možganov vpliva več dejavnikov.
»Vemo, da na zdravje možganov in miselne sposobnosti v starosti vplivajo nekadilstvo, zdrava prehrana, telesna dejavnost, družabno življenje in ustvarjalne dejavnosti,« je dejala.
Dodala je, da je tudi učenje novih stvari pomembna miselna vadba, še posebej kadar zahteva veliko truda. Učenje tujega jezika vključuje usvajanje besedišča, izgovarjave, slovnice in razumevanja govora, pri čemer morajo možgani ob vsaki uporabi hitro izbrati pravi jezikovni sistem.
»Ta raziskava kaže, da bi lahko učenje drugega, tretjega ali četrtega jezika pomagalo ohranjati možgane dlje časa mlade. Čim prej začnemo, tem bolje,« meni Dalla.
Po njenem imajo tuji jeziki številne družbene, kulturne in zdravstvene koristi, zato se jih splača učiti tako v šoli kot tudi pozneje v življenju.
