Predstavljajte si, da potujete po Nemčiji in se odpravite na večerjo z novo skupino lokalnih prijateljev. Vsi so že pojedli, spili kakšno pijačo in se prijetno zabavali. Nato na mizo prispe račun. Nihče se ne ponudi, da ga bo poravnal, niti ne predlaga, da bi ga razdelili na enake dele. Prvi natakarju pove, kaj je naročil – špagete in dve pivi – ter plača natančen znesek. Naslednji poravna račun za svojo pico in kozarec vina. In tako naprej, vse do zadnjega gosta.
Za obiskovalce, ki so vajeni, da vsi prispevajo enak delež ali da se prijatelji izmenjujejo pri plačevanju pijače, je takšno obračunavanje lahko precej nenavadno. V državi s tako razvito pivsko kulturo se zato samo po sebi zastavlja vprašanje: zakaj Nemci nikoli ne plačajo runde?
Vsak šteje, koliko rund je plačal
To nenapisano pravilo velja tudi v najbolj sproščenih okoliščinah. V Berlinu se denimo mladi v poletnih večerih pogosto namesto obiskovanja različnih barov zberejo pred trgovino Späti, ki je odprta pozno v noč. Tudi če gre kdo v trgovino po naslednjo rundo pijače, to še ne pomeni, da je natančno beleženje stroškov pozabljeno. »Ljudje bodo zagotovo šteli, kdo je plačal koliko rund,« pravi Julian Berger, natakar v berlinskem luksuznem hotelu Orania v živahni četrti Kreuzberg.
Avstrijski raziskovalec trendov Harald Pitters, ki je poročen z Nemko, meni, da je takšno ravnanje povezano z občutkom za pravičnost in željo po nadzoru nad položajem. Iz lastnih izkušenj ve tudi, da lahko negotovost glede trajanja večera povzroči nelagodje pri plačevanju rund.
»Dva moja najboljša prijatelja sta Nemca in to je bilo vedno jabolko spora, ko smo šli skupaj ven. Ni jima bila všeč zamisel o rundah, saj nikoli nismo vedeli, kako dolgo bomo ostali in koliko jih bomo spili. Če vsak plača zase, ni prostora za razočaranje,« pojasnjuje.
»Nemci imajo zelo močan občutek za pravičnost. Bolj jim ustreza, če vsak plača zase. Ne marajo, da pride do neravnovesja,« dodaja Berger. Jasno razdeljen račun torej ni nujno znak skoposti. Nasprotno, Nemci ga lahko razumejo kot način ohranjanja dobrih odnosov. Njihovo miselnost povzema tudi pregovor Čisti računi, dobri prijatelji.
Na Bavarskem so pravila nekoliko drugačna
Seveda obstajajo tudi izjeme. Na tradicionalnih pivskih vrtovih na jugu Nemčije, kjer je običajna pijača litrski vrček piva, je plačevanje rund precej bolj razširjeno. Prijatelji si pijačo pogosteje plačujejo tudi v bolj tradicionalnih okoljih, zlasti na Bavarskem. To velja predvsem za tradicionalne ljudske prireditve, ki so med mladimi znova vse bolj priljubljene. Po Pittersovih besedah je na prazniku žetve (Erntedankfest), kjer je pivo običajna pijača, povsem normalno, da nekdo plača pijačo za vse.
»Če bi kupili pijačo samo zase in za svojega partnerja, bi vas imeli za precej zategnjene,« pravi. Podobno velja tudi za karneval v Kölnu ali hamburški praznik pristanišča (Hafengeburtstag) – torej za prireditve, na katerih se ljudje družijo, pijejo in plešejo.
Kaj naj torej storijo obiskovalci?
Berger obiskovalcem svetuje, naj predpostavljajo, da bo vsak plačal svoj račun, razen če kdo izrecno pove drugače. »Če ste z nekom zunaj in vam reče Ich lade dich ein (Jaz te povabim), to pomeni, da bo plačal,« pojasnjuje. Prav tako ni razloga za nelagodje, če natakarja prosite za ločene račune. Večina bo to vprašala že sama: Getrennt oder zusammen? (Ločeno ali skupaj?) Za številne Nemce je odgovor še vedno: Getrennt, bitte (Ločeno, prosim).
