Ameriški raziskovalci so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri iskanju rešitev za zmanjšanje količine odpadkov preizkusili uporabo zdrobljenega stekla kot zamenjavo za klasične agregate v asfaltu. Več kot pol stoletja kasneje je ta metoda ponovno zanimiva za dandanašnje infrastrukturne projekte.
Vse se je začelo 26. oktobra 1970 v kalifornijskem mestu Fullerton, ko so raziskovalci z univerze Misuri-Rolla pod okriljem ameriške Agencije za varstvo okolja tlakovali 183 metrov dolgo cesto v industrijskem parku. Kalifornija je takrat pospešeno iskala način za ponovno uporabo milijonov steklenic, ki so dušile lokalna odlagališča.
Cestna mešanica na testnem odseku je vsebovala 63 odstotkov zdrobljenega stekla, 36 odstotkov kamnitega prahu in odstotek gašenega apna. Iz steklenic so s kladivnim drobilnikom pridobili delce različnih velikosti ter ustvarili homogeno zmes. S to mešanico so prevlekli tri četrtine širine ceste z zmernim prometom v debelini 7,5 centimetra, medtem ko je preostala četrtina z običajnim asfaltom služila kot kontrolni pas. Valjanje cestišča je potekalo šele po ustreznem ohlajanju mešanice, s čimer so preprečili pokanje steklenih drobcev.
S testiranjem in naknadnim vrtanjem so potrdili, ali je zmes dovolj zbita. Ta cesta je bila po dveh letih še vedno v dobrem stanju. Odpornost proti drsenju pa je bila primerljiva z običajnim asfaltom.
Čeprav so večji kosi stekla po enem letu povzročili rahlo površinsko obrabo, je bilo splošno stanje ocenjeno kot zelo zadovoljivo. Poročilo, ki ga je leta 1975 objavil odbor za raziskave v prometu, je potrdilo, da stisnjeno reciklirano steklo omogoča trdnost, primerljivo s klasičnimi mešanicami, in je povsem primeren nadomestek za klasične agregate.
Podobne preizkuse so v sedemdesetih letih izvedli drugod v Misuriju ter v Pensilvaniji in kanadskem Ontariu. Zvezna uprava za avtoceste je kasneje priporočila finejše mletje stekla, saj strožja kalibracija delcev uspešno omejuje prezgodnjo obrabo površine, večji delci pa se najučinkoviteje obnesejo v osnovnih plasteh.
Danes se praksa vgradnje stekla vrača na mize urbanistov in inženirjev. Ameriška zvezna država Florida v svojih bitumenskih mešanicah že dovoljuje do 15-odstotni delež zdrobljenega stekla. V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so zagnali še obsežnejši program, v okviru katerega nameravajo v treh letih v ceste vgraditi 45.000 ton recikliranega stekla. Izkušnje iz Fullertona jim pri tem služijo kot pomoč, saj tehnika zahteva izjemno fino mletje, sicer lahko neenakomerni delci hitro načnejo površino asfalta.
