Šestega oktobra je OpenAI objavil 722 dokumentov, ki jih je ustvaril njihov najnaprednejši model. Dokumenti so vsebovali dokaze za 372 matematičnih problemov, ki so največje ume zaposlovali desetletja, v nekaterih primerih celo stoletja.
Reševanje teh matematičnih problemov je bilo za nekatere matematike bistvo njihovih karier. Ko je umetna inteligenca čez noč ponudila odgovore, okoli katerih so zgradili svoje profesionalno življenje, so mnoge med njimi premagala čustva.
Z jokom zbudil hčerko
Francoski matematik Hugo Duminil-Copin, strokovnjak za teorijo verjetnosti in prejemnik Fieldsove medalje, najvišjega priznanja v matematiki, je pritegnil veliko pozornosti, ko je priznal, da je ob objavi dokazov tako glasno jokal, da je s hrupom zbudil svojo hčerko.
Svoj položaj je primerjal z izkušenim alpinistom, ki nenadoma izve, da bodo na vrhove odslej vozili helikopterji. “Uničili so moje raziskovalno področje,” je dejal.
Prejšnji teden je o občutku žalovanja, ki ga doživljajo on in njegovi kolegi, v podkastu časnika New York Times spregovoril tudi priznani ameriški matematik Steven Strogatz. Med pogovorom se je prav tako zlomil.
"Nekateri se pogajajo, nekateri sprejemajo, nekateri še vedno zanikajo," je naštel faze žalovanja. "Veste, kaj v resnici izgubljamo? Radi smo mislili o sebi, da smo junaki, in morda je tega konec. Težko je biti junak, če ne moreš biti prvi, ki reši problem ali ga razloži svetu," je priznal.
Šokirala jih je hitrost
Pretres je še povečala osupljiva hitrost razvoja umetne inteligence. »Leta 2022 si lahko ChatGPT prosil, naj zmnoži dve petmestni števili, pa se je zmotil,« pravi Kevin Buzzard, profesor matematike na Imperial Collegeu v Londonu.
Na to, kaj se je zgodilo v teh dneh, je bil Buzzard bolje pripravljen kot nekateri njegovi kolegi. Pred sedmimi leti se je namreč odločil, da bo prenehal dokazovati izreke, kar je osrednja dejavnost matematikov, in namesto tega sklenil, da bo svoj čas namenil vprašanju, ali lahko stroji postanejo boljši od njega.
Buzzard meni, da je lahko sodelovanje med ljudmi in umetno inteligenco zelo produktivno, navsezadnje zato, ker bodo ljudje na številnih področjih verjetno ohranili prednost pri inovativnosti. Podobno meni Marcus du Sautoy, profesor za popularizacijo znanosti na Univerzi v Oxfordu.
»Zelo sem navdušen, čeprav me je hkrati nekoliko strah,« pravi.
Du Sautoy je pred kratkim s pomočjo umetne inteligence ovrgel domnevo, ki jo je leta 1986 postavil njegov doktorski mentor. Velika prednost umetne inteligence je po njegovih besedah v tem, da lahko obdela celotno človeško raziskovalno delo. Toda pri tem sintetizira človeške ideje, ne ustvarja pa nujno izvirnih zamisli povsem samostojno.
Napisali protestno pismo
Njegov kolega James Maynard, profesor teorije števil na Matematičnem inštitutu v Oxfordu in prav tako prejemnik Fieldsove medalje, se strinja. Vendar opozarja, da je povsem mogoče, da bo umetna inteligenca v ne tako oddaljeni prihodnosti sposobna razvijati tudi lastne velike teorije.
Njegovo navdušenje nad prebojem za zdaj spremlja mračno zavedanje o njegovih posledicah. Pravi, da je zaradi pričakovanih sprememb precej potrt in depresiven ter da bo pretres v matematiki izjemno velik.
Skupaj z več kot 20 drugimi dobitniki Fieldsove medalje je podpisal pismo, v katerem so opozorili na neskladje med interesi podjetij, ki razvijajo umetno inteligenco, in interesi matematike – discipline, na kateri umetna inteligenca navsezadnje temelji.
"Matematika je namenjena dolgoročnemu razvijanju človeškega razumevanja," pravi Maynard. "Umetna inteligenca lahko to razumevanje pospeši, vendar jo razvijajo komercialni laboratoriji, ki se pripravljajo na prve javne ponudbe delnic in pri katerih je na kocki ogromno denarja. Zato ta zelo zmogljiva orodja uvajajo na način, ki povzroča nepotrebno velike pretrese."
Največja kriza matematike?
Nad hitrostjo razvoja umetne inteligence je presenečena tudi Leslie Ann Goldberg, vodja oddelka za računalništvo na Univerzi v Oxfordu. Če je razvoj presenetil strokovnjakinjo za računalništvo, kaj šele lahko pričakujemo od drugih?
"To je dobro vprašanje. Razloga, da tega nisem predvidela, pa ne gre iskati v nepoznavanju delovanja modelov umetne inteligence. Prav zato, ker razumem, kako delujejo, in sem videla, kako slabi so bili v resnici, me je presenetilo, da so se lahko tako zelo izboljšali," pravi.
Po njenem mnenju gre za največjo krizo v matematiki po "koncu Hilbertovega programa". Nemški matematik David Hilbert je pred dobrim stoletjem poskušal vse obstoječe matematične teorije utemeljiti na temeljnem naboru aksiomov. Njegov ambiciozni projekt se je nazadnje izkazal za neuspešnega.
Goldbergova se je, tako kot nekateri drugi matematiki, osebno odločila, da umetne inteligence ne bo uporabljala za iskanje rešitev. "Nisem strojepiska, zato ne vidim smisla v tem, da bi svoj čas porabljala za zastavljanje problemov umetni inteligenci in poročanje o njenih sklepih," pravi.
Poseg umetne inteligence razume kot razlog, da je treba znova poudariti temeljni namen matematike. Ta po njenem mnenju ni nujno v reševanju problemov, temveč v poglabljanju "človeškega razumevanja".
Goldbergova je prepričana, da bo vedno obstajala potreba po ustvarjalnih matematikih. Skrbi pa jo, kaj čaka generacijo študentov, ki šele prihajajo v akademski svet, saj da vstopajo v poklic, za katerega se zdi, da je izgubil svoj smisel.
