Najdbo so arheologi odkrili v obzidanem kompleksu Utzh An, ki izvira iz 15. stoletja. Posebnost odkritja je zlasti, da je osrednja grobna komora ostala zapečatena skoraj 600 let in se je izognila plenilcem. Po besedah vodje izkopavanj Jorgeja Menesesa gre za prvi primer skoraj nedotaknjene pogrebne ploščadi v Peruju, pri kateri je ostala ohranjena tudi vsebina, namenjena pokopu pripadnika elite.
V preteklosti so arheologi v Chan Chanu že odkrili mesta elitnih grobišč, vendar so bila ta pogosto izropana. Nova najdba je zato raziskovalcem omogočila podrobnejši vpogled v pogrebne običaje in družbeno ureditev Čimujev.
38 pokojnikov in lobanja, obarvana rdeče
Na območju pogrebne ploščadi so našli ostanke 38 ljudi. Pokojniki so bili razporejeni med dve stranski sobi in večjo ploščad, medtem ko je bila v osrednji grobnici pokopana ena sama oseba. Njena lobanja je bila obarvana temno rdeče, kar arheologi pripisujejo cinabaritu, mineralu živosrebrovega sulfida.
Perujski arheolog Henry Gayoso Rullier je za The Art Newspaper pojasnil, da je bil cinabarit razširjen po osrednjih Andih in so ga uporabljali pri izdelavi keramike, poslikavah, na telesih bojevnikov, pri žrtvovanjih ter na pogrebnih maskah. Nekateri odkriti človeški ostanki kažejo tudi znake ponovnega pokopa, med drugim manjkajoče kosti. Takšna praksa je bila v regiji povezana z odnosom živih do pokojnikov. Njihove kosti so lahko hranili in jih častili.
Med predmeti so našli še zlato, baker, nakit, pisani tekstil in kovinsko orožje. Prav zaradi omenjenih predmetov arheologi menijo, da so bili pokopani ljudje povezani z najvišjimi sloji čimujske družbe.
Pomembno središče
Chan Chan je bil pomembno središče čimujske civilizacije od približno leta 900 do poznega 15. stoletja, ko je mesto osvojilo inkovsko cesarstvo. Velja za največje mesto iz dobe opeke v predkolumbovski Ameriki. Mesto je bilo povezano tudi z namakalnim sistemom, ki je vodo po kanalih dovajal čez puščavo in omogočal preživetje v izjemno suhem podnebju. Po domnevah arheologov je vsak vladar Čimuja zgradil svoj obzidan palačni kompleks, številni pa so imeli tudi pogrebne ploščadi.
Antropologinja Ari Caramanica z univerze Vanderbilt je za Smithsonian pomen odkritja opisala kot skoraj celovit vpogled v okolje, osredotočeno na elitnega posameznika, okoli katerega so se oblikovali odnosi med živimi in mrtvimi. Prav dejstvo, da je osrednja grobnica ostala nedotaknjena, bi lahko raziskovalcem omogočilo podrobnejše razumevanje teh obredov in vloge elit v poznem obdobju civilizacije Čimujev.
