Ko slišimo besedno zvezo »igričarska miška«, sprva pomislimo na razkošje RGB-osvetlitve, agresivne linije, divje barvne kombinacije in obilje gumbov. Ko pogledamo Logitechovo brezžično igričarsko miško pro X2 superstrike, ne vidimo nič od tega. Pred nami je skoraj dolgočasna belo-črna naprava. Nič ambientalne osvetlitve. Tudi gumbov je vsega pet (dva zgoraj, eden v obliki koleščka in še dva ob strani). Kaj naj bi bilo tu igričarskega, se človek vpraša. Potem miško prime v roko in ugotovi, da je strup vedno v majhnih, včasih tudi nevpadljivih stekleničkah.
Miška je izjemno lahka. Tehta vsega 61 gramov. Ta teža nepoučenemu uporabniku daje tudi občutek cenenosti, kot bi Logitech varčeval s plastiko. To je sicer storil, vendar z razlogom – ne zato, da bi znižal stroške proizvodnje, temveč da miška po podlagi leti kot sneta sekira. Nizka teža pomeni manj trenja s podlago in manj napora pri večurnem, sunkovitem premikanju zapestja, ki spremlja igranje akcijskih iger.
Namesto fizičnih haptični gumbi
Dodatna vrlina miške so njeni gumbi. Nudijo občutek zelo prijetnega klikanja, ob pritisku pa oddajajo tudi kakovosten mehanski zvok. A to je iluzija. Miška nima mehanskih gumbov, temveč haptične. Gre za novi Logitechov sistem, ki zazna, kako globoko pritisnemo gumb, občutek klika pa ustvari z majhnim haptičnim motorčkom. Povedano drugače: miška premik gumba zazna elektronsko, nato pa umetno ustvari občutek pritiska pod prstom.
Morda se zdi, da gre za nepotrebno inženirsko kompliciranje, a to ne drži. Gre za domiselno rešitev, ki omogoča izjemno prilagodljivost občutljivosti miške. Po zaslugi haptičnega sistema lahko uporabnik v Logitechovi programski opremi G-hub sam nastavi, kako občutljiv bo klik oziroma kako globoko je treba pritisniti gumb, pa tudi, kako močan bo občutek povratnega udarca pod prstom.
To pomeni, da lahko nastavimo izjemno občutljive klike, ki se sprožijo že skoraj takrat, ko gumb le pobožamo, ali pa bolj odločne klike za uporabnike s težjimi prsti. Izjemno občutljivi kliki so sicer velika prednost za igralce tekmovalnih streljačin. Ne gre zgolj za manj napora, temveč tudi za milisekunde, ki lahko odločajo o tem, kdo bo koga. Prednost haptičnega sistema je še manjša dolgoročna obraba gumbov v primerjavi s klasičnimi mehanskimi stikali.
Logitech je osnovne nastavitve iz škatle sicer uredil tako prepričljivo, da mnogi uporabniki niti ne bi opazili, da ne klikajo po fizičnem stikalu. Stvar je res všečna. Imajo pa haptična stikala tudi manjšo slabost – zaradi njih je poraba baterije nekoliko večja. Pri približno 90-urni avtonomiji baterije, ki se polni prek kabla USB-C, to ni posebej resen problem.
Velik razpon ločljivosti
Pohvale ne gredo le klikanju. Odlično je tudi sledenje. Njegovo ločljivost merimo z razmerjem, koliko slikovnih pik kurzor na zaslonu prepotuje, ko miško premaknemo po podlagi. Standardna merska enota je DPI (dots per inch oziroma pik na palec). Višje vrednosti pomenijo večjo občutljivost, a tudi manjšo natančnost. Ta je sicer koristna pri zelo velikih zaslonih, kjer mora kurzor prepotovati velike razdalje.
Standardne nastavitve pri igričarjih se gibljejo med 800 in 2000 DPI, odvisno od igre. Pro X2 superstrike ponuja razpon od 100 do 44.000 DPI. To pomeni kirurško natančnost in uporabo tudi na orjaških zaslonih.
Kdor bo poskušal miško povezati prek bluetootha, pa bo sprva nekoliko zmeden. Naprava namreč ne ponuja posebnega gumba za seznanjanje. Razlog je preprost: miška ne podpira bluetootha, temveč deluje prek hitrejšega sistema lightspeed 2,4 GHz, ki deluje skoraj brez latence.
Uporaba tega protokola medtem pomeni, da je treba v računalnik vstaviti priloženi oddajnik USB-A. Če nimate vhoda USB-A, lahko oddajnik prek priloženega adapterja povežete tudi s kablom USB-C. V skrajnem primeru je možna še neposredna žična povezava miške z računalnikom prek kabla USB-C. Za optimizacijo nastavitev po meri pa je vsekakor priporočljivo namestiti in uporabljati Logitechov program G-hub.
Cena te minimalistične in nevpadljive, a izjemno agilne in natančne miške znaša 179,99 evra. x
