Sredi Tihega oceana, nekje med Havaji in Kalifornijo, plava ogromna gmota odpadkov, znana kot Velika pacifiška zaplata smeti. Ta gmota plastike, ki je po površini več kot dvakrat večja od Teksasa, ni le estetska in ekološka katastrofa za morsko življenje. Vse bolj postaja jasno, da gre za vse resnejši dejavnik v zapletenem mehanizmu podnebnih sprememb.
Nova raziskava, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da se plastični delci, ko trčijo drug ob drugega in razpadejo na mikroskopske koščke, dvignejo v ozračje. Ob mikroplastiki v vodi in hrani imamo torej opraviti tudi z mikroplastiko v zraku. Kaj tam počne? Med drugim neposredno prispeva k segrevanju planeta.
Od morskih valov do atmosfere
Znanstveniki iz Kitajske in ZDA so v svoji analizi ugotovili, da Velika pacifiška zaplata smeti predstavlja pomemben vir zračne mikroplastike in nanoplastike. Vendar ocean ni edini krivec; ti drobni delci se v nebo dvigujejo tudi z odlagališč odpadkov, s cestnih robov in celo zaradi obrabe avtomobilskih pnevmatik.
Medtem ko se je večina dosedanjih raziskav osredotočala na nevarnosti plastike za zdravje ljudi in ekosisteme, to poročilo "razkriva dolgo spregledano povezavo med onesnaževanjem s plastiko in podnebnimi spremembami", poudarja Hongbo Fu, avtor študije in atmosferski znanstvenik z univerze Fudan v Šanghaju.
Barva, ki vpija vročino
Raziskovalna ekipa se je osredotočila na mikroplastiko in nanoplastiko. Analizirali so njihovo barvo, velikost in kemično sestavo, da bi ugotovili, kako ti delci komunicirajo s sončno svetlobo. Vprašanje je bilo preprosto: ali delci odbijajo svetlobo nazaj v vesolje (kar bi planet ohlajalo) ali jo absorbirajo (kar planet segreva)?
Prejšnje študije so predvidevale, da je vpliv mikroplastike na segrevanje zanemarljiv, ker so modeli pogosto predpostavljali, da so delci prozorni. Realnost pa je mavrična. Študija je ugotovila, da barvna plastika – predvsem rdeča, rumena, modra in črna – absorbira približno 75-krat več svetlobe kot nepigmentirana plastika.
Majhni, a vplivni delci
Poleg barve igra ključno vlogo tudi velikost. Manjši ko je delec, več sončne svetlobe lahko absorbira glede na svojo maso. "Nanoplastika je majhna, a močna. V zraku ostane dlje in pri enaki masi absorbira veliko več sončne svetlobe kot mikroplastika," pojasnjuje Fu.
Znanstveniki so odkrili tudi, da se vpliv plastike na segrevanje sčasoma spreminja. V laboratoriju so delce umetno starali z ultravijoličnimi svetilkami in ugotovili, da beli delci pogosto porumenijo, kar poveča njihovo sposobnost absorpcije svetlobe. Večina delcev v atmosferi je temnejših bodisi zaradi prvotne barve bodisi zaradi staranja. Drew Shindell, soavtor študije in profesor na univerzi Duke, pravi, da je glavni dosežek prispevka v tem, da so lahko "jasno določili, da je neto učinek skoraj vseh teh delcev segrevanje in ne hlajenje".
"Podnebne modele je treba posodobiti"
Čeprav je učinek segrevanja na globalni ravni trenutno še relativno majhen, nikakor ni nepomemben. Mikro- in nanoplastika povzročata približno 16 odstotkov učinka segrevanja črnega ogljika oziroma saj. Na območjih, kot je Velika pacifiška zaplata smeti, je ta vpliv še posebej izrazit in lahko celo preseže vpliv saj. Po besedah Shindella prav trki med kosi plastike v teh oceanskih vrtincih povzročajo "izjemno velik tok materiala v ozračje".
Kljub prelomnim ugotovitvam strokovnjaki opozarjajo na omejitve. Zamin Kanji z ETH Zürich je za CNN povedal, da so številke v tej študiji nove in sistematično kvantificirane, vendar celotne slike podnebnega vpliva ne bomo imeli, dokler ne bomo imeli boljših podatkov o tem, koliko plastike je dejansko v celotni atmosferi.
Natalie Mahowald z univerze Cornell dodaja, da so trenutne ravni vpliva mikroplastike na podnebje še vedno majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, vendar bi se to lahko hitro spremenilo, če se bo proizvodnja plastike in njeno kopičenje v okolju nadaljevalo s trenutnim tempom.
Kljub nedorečenosti o obsegu trenutnega vpliva mikroplastike na okolje je Fu prepričan: "Naše delo kaže, da je treba podnebne modele posodobiti." Nevidni plastični oblaki nad našimi glavami namreč postajajo nov, pomemben akter v globalnem segrevanju.
