V kitajskem raziskovalnem centru so inženirji premaknili meje tehnologije magnetne levitacije, znane tudi pod nazivom maglev, z uspešnim preizkusom eksperimentalnega vozila, ki je v zgolj petih sekundah iz mirovanja pospešilo na 800 kilometrov na uro. Izjemen tehnološki preboj sicer še ne napoveduje neposredne revolucije v potniškem prometu, temveč v prvi vrsti odpira vrata novim aplikacijam in ultra hitremu tovornemu transportu.
Testiranje, ki se je odvilo na en kilometer dolgi preizkusni progi v laboratoriju Donghu v provinci Hubei, je pokazalo doslej nevidene zmogljivosti magnetnega pogona. Zgolj 1,1 tone težka testna kapsula je javnosti osupnila tako s silovitim pospeškom kot z učinkovitostjo zavornega sistema. Kljub ekstremni hitrosti, ki se kosa s potovalno hitrostjo potniških letal, se je vozilo varno in brez sunkov zaustavilo na razdalji pičlih 200 metrov.
Znanstveniki v Hubeiju so v zadnjega pol leta izvedli intenzivno serijo testiranj, s katerimi so postopoma dvigovali zgornje meje tehnologije. Junija 2025 so na isti progi najprej dosegli pospešek do 650 km/h v sedmih sekundah. V naslednjih mesecih so ta dosežek še dvakrat presegli (najprej na 700 km/h in nato na 798 km/h), dokler niso dosegli trenutnega mejnika. Pri vsakem izboljšanju rezultata so morali inženirji na novo optimizirati preskrbo z energijo, magnetni pogon in integrirane zavorne mehanizme, saj klasični sistemi pri takšnih obremenitvah odpovejo.
Čeprav so tehnološki rezultati impresivni, strokovnjaki opozarjajo, da prenos tovrstnih pospeškov v vsakodnevni potniški promet za zdaj ni realen niti zaželen. Pospešek do 800 km/h v petih sekundah ustvari gravitacijsko silo v višini 4,5 G. Takšnim obremenitvam so običajno izpostavljeni piloti vojaških lovcev, potniki pa bi za varno potovanje potrebovali specializirane varnostne pasove in opremo, kar izključuje udobje komercialnih voženj. Zato raziskovalci predvidevajo, da bo ta specifična raven tehnologije našla svojo uporabnost predvsem v naprednih elektromagnetnih lansirnih sistemih za vojaška letala in rakete.
Medtem ko so evropske države opustile koncepte magnetne levitacije v prid nadgradnji klasičnih hitrih vlakov po tirnicah, azijske velesile pospešeno vlagajo v maglev. Kitajska že dolga leta uspešno upravlja komercialno linijo v Šanghaju, kjer vlaki dosegajo hitrosti do 460 km/h, čeprav zaradi energetske učinkovitosti pogosto vozijo počasneje.
Konkurenčna Japonska pa vzporedno razvija svojo naslednjo generacijo vlakov maglev v sklopu projekta Shinkansen. Ta naj bi v rednem linijskem prometu presegel hitrost 500 km/h in s tem drastično skrajšal čas potovanja, pri čemer naj bi 290-kilometrsko razdaljo med Tokiom in Nagojo potniki premagali v manj kot 40 minutah.
