Napredni modeli umetne inteligence so začeli množično razvozlavati več stoletij stare zgodovinske kriptograme, kar strokovnjaki označujejo za prelomno točko v raziskovanju preteklosti. Tehnologija, ki lahko v zgolj nekaj urah opravi delo, za katerega bi ljudje potrebovali tedne ali celo desetletja, odpira vrata do doslej nedostopnih arhivskih virov, vendar, kot poročajo mediji, hkrati vzbuja mešane občutke med tradicionalnimi raziskovalci.
Nazoren primer tega tehnološkega preskoka je nedavni dosežek 27-letnega ameriškega inženirja Carterja Churcha. Z uporabo najnovejšega jezikovnega modela GPT-6 Astra (OpenAI) je v pičlih šestih urah dešifriral tajno vojaško depešo iz leta 1809, ki jo je Napoleon Bonaparte poslal enemu izmed svojih generalov.
Zapleteni nizi simbolov
Dokument, sestavljen iz zapletenega niza simbolov in številk, ki je podrobno opisoval premike francoskih čet, je bil več kot dvesto let nerešljiva uganka in je nedotaknjen ležal v spletnih arhivih. Zgodovinarji namreč ob pomanjkanju časa in virov tovrstne zamudne naloge pogosto odrinejo na stranski tir.
Japonski strokovnjak za patente Satoši Tomokijo, ki upravlja osrednjo globalno bazo nerešenih zgodovinskih šifer, opaža izjemno rast uspešnih dešifriranj. Od sredine septembra letos je bila s pomočjo umetne inteligence razrešena velika večina kriptogramov na njegovem seznamu. »Leto 2026 se bo vpisalo v zgodovino kot prelomnica za kriptografijo,« je komentiral Tomokijo.
Vendar pa avtomatizacija pri ljubiteljskih in poklicnih kriptografih pušča grenak priokus. Občutek zmagoslavja, ki je včasih spremljal mesece miselnega napora pri trenju trdih orehov, zdaj izginja, saj algoritmi rešitve ponudijo skoraj v trenutku.
Analiza nepreglednih količin podatkov
Vpliv umetne inteligence pa sega daleč onkraj vojaških šifer. Raziskovalci po vsem svetu nova orodja pospešeno vključujejo v analizo nepreglednih količin zgodovinskih podatkov.
V Italiji umetna inteligenca s pomočjo rentgenskih posnetkov virtualno odvija in bere zoglenele papiruse iz Herkulaneja, ki so bili uničeni ob izbruhu Vezuva leta 79. V Parizu medtem poteka obsežen projekt transkripcije več kot 14.000 strani srednjeveških arhivov katedrale Notre Dame in kar 10 milijonov strani starodavnih hebrejskih rokopisov.
Z več kot 90-odstotno natančnostjo prepoznavanja besedil računalniški sistemi danes omogočajo iskanje po obsežnih podatkovnih bazah, ki bi jih človeški možgani brez pomoči strojev le s težavo obdelali.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP komentirala francoska zgodovinarka Julie Claustre, avtomatizacija prinaša prihranek časa in hrkati v celoti spreminja osnovne pogoje in zmožnosti zgodovinskega raziskovanja.