Študentje iz Švice so morda našli inovativen in izjemno učinkovit način za spopadanje z dvema velikima okoljskima težavama hkrati. Z uporabo odpadne ovčje volne so prekrili del alpskega ledenika in v praksi dokazali, da ta povsem naravni material enako uspešno upočasnjuje taljenje ledu kot sporni sintetični materiali, ki ob tem še onesnažujejo občutljive gorske ekosisteme.
Skupina štirih študentov z Univerze v Lozani je konec junija na priljubljenem smučišču Glacier v švicarskih Alpah izvedla edinstven terenski poskus. Na ledenik so namestili 200 kvadratnih metrov posebej zasnovanih pregrinjal iz biološko razgradljive ovčje volne, razdeljenih na dve ploskvi. Rezultati, zbrani po treh mesecih poletne vročine, so presenetljivi. Volna je zmanjšala taljenje ledu za več kot 50 odstotkov, njena učinkovitost pa se lahko brez težav primerja s standardnimi industrijskimi rešitvami.
Plastične ponjave
Čeprav so švicarska smučišča in okoljevarstveniki že od začetka tisočletja uporabljali plastične ponjave za zaščito ledenikov in deponij snega pred poletnim soncem, to s seboj prinaša visoko ceno. Sintetični materiali, kot sta poliester in polipropilen, se pod vplivom ostrih gorskih vetrov, temperaturnih nihanj in močnih UV-žarkov sčasoma obrabijo. Pri tem razpadejo in neposredno v sneg sproščajo mikroplastiko, ki nato odteka v gorske potoke ter reke in na koncu konča v prehranjevalni verigi.
Volnena alternativa popolnoma odpravlja to nevarnost. Pregrinjala, ki jih je za projekt proizvedlo lokalno podjetje v dveh različnih debelinah, pa rešujejo še en lokalni problem. V Švici namreč vsako leto uničijo ali zavržejo kar do 70 odstotkov domače ovčje volne. Ker kmetje tamkajšnje ovce gojijo predvsem za pridelavo mesa in mleka ter naravno vzdrževanje alpskih pašnikov, groba volna pogosto ostane povsem brez tržne vrednosti in velja za odpadek.
Pobuda Ohranimo volno se je porodila iz spoznanja o škodljivosti plastičnih zaščit, ki ga je leto prej na odmevni razstavi v Veveyu izpostavila umetnostna zgodovinarka Nathalie Dietschy. Ekipa je v poletnih mesecih stanje redno spremljala s pomočjo merilnih količkov, zapičenih v led.
Dobri rezultati
Izkazalo se je, da je volna izjemno dobro kljubovala ostrim visokogorskim razmeram, tudi silovitim viharjem, pred katerimi so ponjave obdržali na tleh z inovativno uporabo recikliranih vreč za slad, napolnjenih z gramozom.
Kljub dobrim rezultatom pa raziskovalci opozarjajo, da takšne rešitve ne morejo ustaviti širšega globalnega segrevanja in umikanja ledenikov.
Švica je v zadnjih dveh desetletjih izgubila skoraj 40 odstotkov celotne mase svojih ledenikov, pri čemer je okoli tisoč manjših ledeniških tvorb že popolnoma izginilo.
Trenutno vse oblike zaščitnih pregrinjal (plastičnih in naravnih) pokrivajo zanemarljivih 0,02 odstotka švicarskih ledenikov. Čeprav te ponjave na letni ravni pred taljenjem uspešno obvarujejo okoli 300.000 kubičnih metrov snega, je to kaplja v morje v primerjavi z osupljivo milijardo kubičnih metrov ledu, ki se v državi stali vsako leto. Kljub temu projekt kaže, da je mogoče škodo vsaj omiliti brez dodatnega onesnaževanja že tako ranljivega alpskega okolja z mikroplastiko.
