Ptice in netopirji so v sedemnajstih letih spremljanja razkrili presenetljivo dejstvo: izkoriščanje zračnih tokov je energijsko učinkovitejše od plavanja, ki je v dosedanjih raziskavah veljalo za najvarčnejši način premikanja. Študija, pri kateri je sodelovalo 68 raziskovalcev z vsega sveta, prinaša nove vpoglede v premagovanje velikih razdalj v naravi in opozarja na pomen varovanja območij, po katerih se premikajo velike ujede.
Raziskovalci so s pomočjo sledilnih naprav in radarskih podatkov spremljali 850 osebkov različnih vrst, ki so tehtali od dvanajst gramov do več kot enajst kilogramov. Raziskava je najobsežnejša tovrstna analiza energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih. Slovenija je v njej sodelovala s programom telemetričnega spremljanja ptic, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Pretekle raziskave so kot energijsko najvarčnejši način premikanja izpostavljale plavanje, vendar so bile opravljene v nadzorovanih laboratorijskih razmerah. Dolgoletno spremljanje živali v njihovem naravnem okolju je pokazalo drugačno sliko: ptice, ki znajo izkoristiti dvigajoče se zračne tokove, lahko premagujejo izjemne razdalje z zelo majhno porabo energije.
Jastrebi bi lahko stokrat obkrožili Zemljo
Izjemne sposobnosti jadralnega letenja ponazarja sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo. Te so skupaj preživele v zraku kar 128.000 dni in preletele več kot 4,3 milijona kilometrov, kar je dovolj za več kot stokratni obhod Zemlje. Skrivnost njihove učinkovitosti je v sposobnosti iskanja in izkoriščanja dvigajočih se zračnih tokov, ki nastajajo zaradi atmosferskih razmer in reliefa. Tako lahko velike ujede tudi na dolgih razdaljah večinoma jadrajo, ne da bi morale neprestano zamahovati s perutmi. Energijski stroški takšnih poti so lahko primerljivi s porabo energije med mirovanjem.
»Danes lahko s pomočjo senzorjev in natančne obdelave podatkov merimo neverjetne podrobnosti – kot denimo, kje in koliko časa ptica na svoji poti zamahuje s perutmi. Pri jastrebih lahko to znaša le en promile vsega časa, ki ga preživijo v zraku. To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Drugje ne bodo mogle leteti, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne,« je opozoril Tomaž Mihelič, strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave.
Čez Slovenijo vodi pomembna pot velikih ujed
Ugotovitve raziskave niso pomembne le za razumevanje gibanja živali, temveč tudi za njihovo varstvo. Jadralne vrste so namreč močno odvisne od ustreznih zračnih tokov in reliefnih značilnosti pokrajine. Njihove poti zato niso naključne, ampak potekajo po določenih koridorjih, ki jim omogočajo čim učinkovitejše premikanje.
V Sloveniji se zaradi značilnosti površja oblikuje pomemben koridor za velike ujede, ki povezuje območje Jadrana in Alp. Jadransko morje na eni strani in Panonska nižina na drugi omejujeta možnosti njihovega prehoda. Pomembna pot zato poteka čez Dinarske grebene in hriboviti svet od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije do Julijskih Alp.
Relief pticam omogoča izkoriščanje različnih zračnih tokov. Ob ugodnem vremenu lahko za pridobivanje višine uporabljajo dvigajoči se topel zrak ob pobočjih, ob slabših razmerah pa izkoriščajo veter, ki se dviga ob gorskih pregradah. Prav zaradi te odvisnosti od določenih območij lahko posegi v prostor ogrozijo njihove selitvene in druge poti.
»To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem, ali se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem območju lahko ogrozijo redke vrste ptic po vsej regiji. In te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. To je bil tudi glavni razlog, da se je evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor«, je dodal Mihelič.
