Tako zelo, da so jo raziskovalci v naslovu znanstvene raziskave brez posebnih zadržkov poimenovali kar »the big chunky belemnite« – veliki čokati belemnit. Nova vrsta je dobila nekoliko bolj imenitno znanstveno ime Wyoteuthis linsterorum, njen fosilizirani notranji skelet pa je najdebelejši, kar so jih doslej poznali pri belemnitih. Ugotovitve je mednarodna skupina raziskovalcev septembra objavila v reviji Papers in Palaeontology.
Pradavni sorodniki lignjev
Belemniti so bili glavonožci, torej sorodniki današnjih lignjev, sip in hobotnic. V morjih so bili nekoč izjemno razširjeni, zato njihovi fosilizirani ostanki za paleontologe niso nič posebno eksotičnega. Najpogosteje se ohrani trdni notranji del telesa, imenovan rostrum, ki je navadno podoben podolgovati krogli oziroma izstrelku.
V ameriški zvezni državi Wyoming jih je toliko, da imajo tam zanje precej manj akademski vzdevek: »squid butts«, »ligenjske zadnjice«. Običajni primerki iz tamkajšnje formacije Sundance imajo rostrum dolg od pet do deset centimetrov in širok le centimeter ali dva. Wyoteuthis je povsem druga zgodba. Njegov je dolg približno deset centimetrov, v širino pa meri do šest centimetrov. Noben doslej znani belemnit nima tako debelega.
Žival sama seveda ni bila desetcentimetrska kepa. Po previdnih ocenah raziskovalcev je z lovkami vred lahko merila približno pol metra; pri natančni rekonstrukciji velikosti pa ostaja nekaj negotovosti, saj sta znana samo dva primerka. Vsekakor je bila bolj kratka in čokata kot elegantno podolgovata.
Prvi je leta ležal v predalu
Zanimivo je, da odkritje pravzaprav ni novo. Prvi primerek je paleontolog Burkhard Pohl našel že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Opazil je, da je precej večji od belemnitov, ki jih je poznal, toda fosil je nato dolga leta ostal neraziskan v zbirki Wyoming Dinosaur Centra.
Očitno je potreboval družbo. Drugi primerek je v bližini kraja Ten Sleep v Wyomingu našel navdušeni zbiralec fosilov Cliff Linster in ga leta 2019 podaril muzeju. Ko sta bila nenavadna fosila končno drug ob drugem, je postalo jasno, da ne gre zgolj za deformiran ali posebej rejen primerek kakšne že znane vrste.
Računalniška tomografija je raziskovalcem omogočila pogled v notranjost fosilov, ne da bi ju poškodovali. Presenečenje je bilo še večje: žival je pripadala stari veji belemnitov, ki je doživela razcvet precej prej, večina njenih predstavnikov pa je izginila milijone let pred pojavom tega nenavadnega čokatega sorodnika. Wyoteuthis je bil nekakšen pozni preživeli član skoraj izgubljene družine.
Ljubitelj, ki je prispeval k znanosti
Ime Wyoteuthis je sestavljeno iz kratice ameriške zvezne države Wyoming in grške besede za lignja, linsterorum pa je poklon Cliffu Linsterju in njegovi družini. Prav ljubiteljski zbiralec je našel enega od samo dveh primerkov, ki jih poznamo na svetu, in ga namesto na domačo polico predal znanosti.
Linster je vedel, da raziskovalci njegov nenavadni fosil preučujejo, vendar objave ni dočakal. Umrl je junija letos. Paleontolog Dean Lomax z Univerze v Manchestru, ki ga je poznal še iz časov skupnega izkopavanja dinozavrov, je dejal, da je grenko-sladko, ker Cliff ni dočakal uradnega opisa, a bo njegovo družinsko ime zdaj ostalo zapisano v zgodovini paleontologije.
Zakaj je bil Wyoteuthis tako čokat, raziskovalci še ne vedo. Mogoče je šlo za posebno prilagoditev načinu življenja in lova. Ena od možnosti je celo, da je lovil manjše belemnite, saj tudi današnji lignji niso pretirano izbirčni in se lotijo drugih glavonožcev, včasih celo pripadnikov lastne vrste. Toda za zdaj je to hipoteza.
Po več kot dvesto letih raziskovanja belemnitov lahko dva nenavadna fosila še vedno pokažeta, da je bilo jursko morje precej bolj pestro, kot smo si predstavljali. In da lahko pomembno znanstveno odkritje desetletja mirno leži v muzejskem predalu in čaka, da kdo pogleda vanj še enkrat.
Oba znana primerka Wyoteuthis linsterorum sta danes razstavljena v Wyoming Dinosaur Centru v Thermopolisu.
