Čilski biolog Felipe Sierra, ki velja za enega od utemeljiteljev znanosti o staranju, je februarja 2026 v pogovoru za španski časnik La Vanguardia ob robu foruma Longevity World Forum v Madridu poudaril, da je dolžina našega življenja v veliki meri odvisna od bolezni, ki nas nazadnje doleti.
Njegovo razmišljanje je precej drugačno od prevladujočih sporočil, po katerih naj bi si lahko z brezhibno prehrano in intenzivno vadbo zagotovili dodatna leta življenja. Sierra meni, da sta za dolgoživost pomembnejša naključje in biologija staranja kot zgolj osebna disciplina.
Ne telovadnica ne popolna prehrana nista zagotovilo
Ko so ga vprašali, kaj je skrivnost dolgega življenja, je Sierra najprej zavrnil zamisel, da obstaja en sam recept. Spomnil je na že dobro znane temelje zdravega življenja: redno telesno dejavnost, vzdrževanje družbenih stikov, duševno ravnovesje in uravnoteženo prehrano.
Vendar pa po njegovem mnenju teh navad ne smemo precenjevati. Zdrav življenjski slog predvsem izboljšuje kakovost let, ne toliko njihovega števila. Dobra prehrana naj bi življenjsko dobo podaljšala za približno eno leto, hkrati pa zmanjšala tveganje za krhkost in bolezni.
Genetika vpliva predvsem na tveganje za bolezni
Pomembno vlogo ima tudi genetika, vendar ne nujno na način, kot si predstavljamo. Sierra njen vpliv na dolgoživost ocenjuje na 20 do 30 odstotkov, medtem ko nekatere raziskave navajajo celo le pet odstotkov. Tako velika razlika kaže, da se strokovnjaki še vedno ne strinjajo glede tega, kolikšen delež dolgega življenja lahko pripišemo dednosti.
Poleg tega otroci stoletnikov ne podedujejo le njihovih genov, temveč pogosto prevzamejo tudi njihove življenjske navade. Po Sierrovem mnenju DNK manj vpliva na skupno število let življenja, bolj pa na to, katerim boleznim smo izpostavljeni. Dobra genetska zasnova torej ne pomeni zagotovljenega števila let, temveč lahko vpliva na to, katerim zdravstvenim težavam se bomo izognili in katere nas bodo doletele.
Pomembno vlogo ima naključje
Iz takšnega razmišljanja izhaja tudi Sierrova precej neposredna trditev: ljudje ne umirajo zaradi starosti same, temveč zaradi bolezni. Katera bolezen nas bo doletela, pa je v veliki meri odvisno od naključja. To velja tudi za okužbe, na katere nimamo vedno vpliva.
Agresiven rak ali možganska kap lahko skrajšata življenje človeka, ki je vse življenje skrbel za svoje zdravje. Po drugi strani pa lahko nekdo z manj zdravimi navadami kljub temu dočaka visoko starost brez večjih zdravstvenih težav. Prav prepričanje, da na dolžino življenja močno vpliva naključje, je eno od izhodišč znanstvene discipline, ki preučuje povezavo med biološkim staranjem in razvojem kroničnih bolezni.
