Medtem ko trdno spite, se v vaših možganih zažene izjemno pomemben biološki »zdravstveni program«. Raziskovalci zdravstvene študije, ki je bila nedavno objavljena v ugledni medicinski reviji PLOS Medicine so dokazali izjemen in doslej spregledan dogodek: ljudje, ki imajo več sanjskega (REM) in globokega spanca, imajo opazno zmanjšano tveganje za razvoj številnih resnih bolezni.
Manj kot pet ur spanca je nevarno za telo
Raziskovalci so dolgo časa (v povprečju skoraj devet let) spremljali zdravstvene podatke in spalne navade velike skupine sodelujočih. Ugotovitve so presenetile tudi stroko, saj so pokazale neposredno povezavo med dolžino sanjanja in zdravstvenim stanjem. Pokazalo se je, da višji delež REM-spanca (faze, v kateri najbolj intenzivno sanjamo) sovpada z manjšim tveganjem za kar 83 različnih bolezni.
A strokovnjaki opozarjajo, da pri spanju ne velja preprosto pravilo »več je vedno boljše«. Študija je namreč jasno določila optimalen čas počitka: daleč najboljše zdravstvene rezultate so dosegali tisti, ki so v povprečju spali od šest do osem ur na noč.
Na drugi strani se je pokazala temna plat pomanjkanja nočnega počitka. Udeleženci študije, ki so ponoči spali manj kot pet ur, so bili bistveno bolj ranljivi. Pri njih so namreč zabeležili izrazito povečano tveganje za razvoj 37 različnih zdravstvenih stanj in obolenj v primerjavi s tistimi, ki so spali optimalno dolgo.
Vas sanje resnično zdravijo ali je resnica obratna?
Čeprav so številke izjemno zgovorne, avtorji študije in strokovni portal Medical News Today, ki ga povzema Bild, ostajajo previdni in opozarjajo na nujno znanstveno distanco. Raziskovalci so namreč dokazali izključno močno statistično povezanost med spalnimi vzorci in boleznimi, niso pa mogli z gotovostjo potrditi, da večja količina REM-spanca sama po sebi neposredno preprečuje nastanek bolezni.
Znanstveniki pojasnjujejo, da je pri nekaterih ugotovljenih povezavah mogoča tudi tako imenovana obratna vzročnost. Kot primer navajajo depresijo: ni nujno, da je pomanjkanje kakovostnega sanjskega spanca tisto, ki povzroči nastanek depresije, temveč obstaja velika verjetnost, da je sama bolezen (depresija) tista, ki v osnovi moti in krajša pomembne faze spanca.
Kljub tem omejitvam pa študija prinaša jasno in nedvoumno sporočilo. Ne glede na to, ali nas sanje neposredno ščitijo ali pa so zgolj kazalnik zdravega telesa, je vzdrževanje redne in dovolj dolge spalne rutine (med šest in osem ur) eden najboljših in najbolj naravnih ukrepov, ki jih lahko že danes sprejmete za svoje dolgoročno zdravje.
