Da črevesje ni enostavno, v naših koncih vemo že dolgo. Okoli odnosa do črevesnih funkcij je slovenski filozof Slavoj Žižek izdelal celoten zemljevid ideologije – od francoske školjke, ki blato odpravi kot giljotina, prek nemške poličke za preučevanje do ameriške sklede za raztapljanje.
Nič manj pomembno ni, kaj se z našo prebavo dogaja, ko je v teku. Sodobna medicina prebavila obravnava kot zapleten, ključen mehanizem, ki vpliva na našo odpornost, razpoloženje, kožo in splošno vitalnost. Izkušeni gastroenterologi opozarjajo, da je sodoben življenjski slog, ki ga zaznamujejo predelana hrana, stres in dolgotrajno sedenje, največji sovražnik naše prebave. Da bi ta zapleteni sistem deloval brezhibno, mora zdravje črevesja sloneti na treh glavnih stebrih: ravnovesju, raznolikosti in rutini.
Prehranski stebri in moč vlaknin
Sodobne smernice zdravnikov se močno nagibajo k mediteranskemu načinu prehranjevanja, kar pomeni uživanje hrane, bogate s sadjem, zelenjavo, stročnicami, ribami in polnozrnatimi žiti. Eden največjih problemov sodobne prehrane je prenizek vnos vlaknin, saj velika večina ljudi ne doseže priporočenih 25 do 35 gramov na dan. Vlaknine so ključne, ker hranijo črevesni mikrobiom, uravnavajo krvni sladkor in opazno zmanjšujejo tveganje razvoja raka debelega črevesja.
Vnos lahko enostavno povečamo z vsakodnevnimi malenkostmi, saj že eno jabolko vsebuje okoli 4 grame vlaknin, porcija fižola pa od 5 do 6 gramov. Če se spopadate z vetrovi, je to pogosto znak, da hrana predolgo zastaja v črevesju, rešitev pa je prav zvišanje vnosa vlaknin, ki pospešijo prebavo.
Tistim, ki imajo težave z lenim črevesjem in zaprtjem, strokovnjaki svetujejo redno uživanje kivija, ki velja za enega najučinkovitejših prehranskih ukrepov. Odlična, naravna in cenovno ugodna rešitev so tudi lanena semena, ki delujejo kot blago odvajalo in jih preprosto vmešamo v jogurt z malo sadja.
Ob tem je nujno treba omejiti ultrapredelano hrano in predelane mesnine, kot so klobase in slanina. Uživanje teh živil naj bi močno zvišalo tudi tveganje raka debelega črevesja. Popolna izključitev predelane hrane je v sodobnem svetu sicer skoraj nemogoča, zato zdravniki poudarjajo pomen zmernosti; če si privoščite težek obrok, naj bo naslednji dan na vrhu jedilnika nekaj lažjega, da si črevesje odpočije.
Nevidna povezava med možgani in prebavo
Strokovnjaki hkrati opozarjajo, da je črevesje z možgani v nenehnem dvosmernem dialogu prek živčnega sistema, hormonov in nevrotransmiterjev. Zanimivo je, da je v črevesju celo več serotoninskih receptorjev kot v samih možganih.
Stres zato ni nekaj, kar bi vplivalo le na naše misli, ampak neposredno spreminja gibljivost črevesja, povečuje občutljivost za bolečino ter sproža napenjanje in krče.
Za obvladovanje teh težav zdravniki svetujejo izvajanje globokih dihalnih vaj s trebušno prepono, ki živčnemu sistemu in črevesju signalizirajo, naj se umirita. Pri trdovratnejših težavah, kot je sindrom razdražljivega črevesja, pa se kot blagodejna omenja tudi kognitivno-vedenjska terapija ali ciljna hipnoterapija.
Vsakodnevne navade, spanec in pravilna higiena
Poleg prehrane na prebavo močno vplivajo tudi naše vsakodnevne življenjske navade. Zadosten vnos tekočine, kar pomeni vsaj 1,5 do 2 litra vode, nesladkanega čaja ali juh na dan, uspešno mehča blato in preprečuje napihnjenost.
K temu je treba dodati redno gibanje, saj že kratek sprehod po večerji spodbudi prebavne procese in telo pripravi na miren počitek. Vadbe za krepitev trupa, kot sta joga in pilates, dodatno pomagajo pri pravilnem dihanju in regulaciji prebavnega trakta.
Ne smemo pozabiti niti na spanec, saj raziskave kažejo, da pomanjkanje spanca neposredno poslabša prebavne simptome naslednji dan. Ker se prebavni trakt začne v ustih, je za celotno zdravje pomembna tudi odlična ustna higiena z rednim ščetkanjem in nitkanjem.
Ko gre za samo odvajanje, je pomembno, da se črevesje popolnoma izprazni. Pri tem si lahko pomagamo z uporabo majhne pručke za noge, saj dvig kolen v položaj čepenja anatomsko odpre črevesje in olajša odvajanje.
Nekateri strokovnjaki ob tem opozarjajo tudi na razvado brskanja po telefonu na stranišču. Dolgotrajno sedenje namreč povečuje tveganje nastanka hemoroidov in motenj medeničnega dna, hkrati pa prinaša določena higienska tveganja. Nekateri zdravniki so v svojih ocenah bolj prizanesljivi in menijo, da neposredna vzročna povezava ni dokazana ter da gre predvsem za krajšanje časa.
Čeprav so občasne prebavne motnje povsem običajne, pa obstajajo resni opozorilni znaki, ob katerih je treba nemudoma obiskati zdravnika. To so predvsem krvavitev iz danke, nepojasnjena in nenadna izguba telesne teže ter spremembe v črevesnih navadah, ki vztrajajo dlje kot tri do štiri tedne.
