Strokovnjaki, predstavniki društev diabetikov in ambasadorji kampanje opozarjajo, da število oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji narašča, zato ostajajo zgodnje odkrivanje bolezni, zdrav življenjski slog in ozaveščanje ključnega pomena.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zdravila za zniževanje ravni sladkorja v krvi prejemalo 130.682 oseb, kar predstavlja kar 23-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015. Najpogosteje bolezen prizadene moške med 40. in 74. letom starosti, trend naraščanja pa se po ocenah stroke zaradi staranja prebivalstva in življenjskega sloga še nadaljuje.
Urška Erklavec z NIJZ je ob predstavitvi podatkov poudarila, da sladkorna bolezen ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov v Sloveniji. »Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni imajo tudi lokalne skupnosti, društva bolnikov, centri za krepitev zdravja ter razvojni programi,« je poudarila.
Tehnologija in umetna inteligenca spreminjata obravnavo bolezni
Na okrogli mizi z naslovom Od igel do umetne inteligence: gibanje, tehnologija in prihodnost sladkorne bolezni so sogovorniki razpravljali o sodobnih pristopih pri zdravljenju bolezni, pomenu gibanja ter vplivu tehnologije na kakovost življenja bolnikov. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter predsednik upravnega odbora IDF Europe, je poudaril, da imajo sodobne tehnologije vse večjo vlogo pri spremljanju bolezni. »V svetu je digitalni dvojček z umetno inteligenco že realnost. Gre za sistem, ki posameznika spremlja, analizira njegove podatke in mu s pomočjo umetne inteligence predlaga odločitve za boljše življenje in boljše obvladovanje bolezni,« je pojasnil. Po njegovih besedah lahko prav zgodnje ukrepanje, personalizirana podpora in sodobna tehnologija bistveno izboljšajo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo.
Gibanje kot ena najpomembnejših oblik preventive
Velik poudarek mora biti namenjen gibanju in zdravemu življenjskemu slogu. Izr. prof. dr. Aleš Dolenec z ljubljanske Fakultete za šport je izpostavil, da je telesna aktivnost eno ključnih orodij pri preprečevanju in obvladovanju bolezni. »Gibanje je eno redkih ‘zdravil’, ki praktično nima stranskih učinkov,« je poudaril ter dodal, da kampanja #DarujemKilometre ljudi spodbuja k prvemu koraku proti bolj aktivnemu življenju.
Sogovorniki so opozorili tudi na stigmo in predsodke, ki še vedno spremljajo sladkorno bolezen. Darja Mandžuka, predstavnica Društva diabetikov Posavje-Brežice in ambasadorka Sklada Alojza Rudolfa, je poudarila pomen skupnosti in medsebojne podpore: »Življenje s sladkorno boleznijo dnevno zahteva veliko moči, discipline in poguma. Prav zato imajo skupnost, pogovor in občutek, da nisi sam, neprecenljivo vrednost.« Mateja Malnar Štembal, ambasadorka kampanje, pa je izpostavila, da gibanje ne sme postati obveznost: »Pomembno je, da najdemo obliko gibanja, ki nas veseli. Ko v gibanju najdemo nekaj prijetnega, postane del našega vsakdana.«
Kampanja #DarujemKilometre letos poteka že osmo leto. V sedmih letih so udeleženci skupaj zbrali več kot 1,2 milijona kilometrov, letošnji cilj pa je simboličen – zbrati dva milijona kilometrov, torej kilometer za vsakega prebivalca Slovenije. Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton je ob začetku kampanje poudaril, da projekt ni le zbiranje kilometrov, temveč predvsem spodbuda k povezovanju, solidarnosti in podpori ljudem s sladkorno boleznijo.
