Kožni melanom sodi med najpogostejše rake in je v Sloveniji po pogostosti na visokem šestem mestu ter predstavlja 5,5 odstotka vseh rakov.
Še bolj skrb vzbujajoč je namreč podatek o njegovi pojavnosti, saj gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 6,2 odstotka na leto, starostno standardizirana incidenčna stopnja pa za 5,2 odstotka na leto. V obdobju od leta 2020 do 2024 je tako za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb. Danes med nami živi že več kot 10.000 ljudi, ki so jim kožni melanom diagnosticirali kadar koli v preteklosti.
Kljub strmemu porastu se preživetje izboljšuje
Čeprav število obolelih narašča, pa kožni melanom sodi med rake z dobrim preživetjem. Čisto petletno preživetje bolnikov, zbolelih v obdobju 2019–2023, je namreč znašalo visokih 92 odstotkov.
Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, te spodbudne podatke pojasnjuje z napredkom v medicini: »V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom pomembno izboljšalo, kar je rezultat napredka v sodobnih pristopih zdravljenja, boljše dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter večje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem.«
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bolnikom zagotavljajo multidisciplinarno obravnavo in dostop do sodobnih metod sistemskega zdravljenja tudi pri napredovali bolezni. Kljub temu prof. dr. Janja Ocvirk poudarja, da ostajata zgodnje odkrivanje in preventiva ključna ukrepa za obvladovanje te bolezni.
Kako učinkovito zmanjšati tveganje?
Najpomembnejši dejavnik tveganja razvoja melanoma ostaja prekomerna in ponavljajoča se izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu (UV) sevanju. Evropski kodeks proti raku poudarja, da lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi učinkovito zmanjšamo tveganje njegovega razvoja. Ključni ukrepi vključujejo:
Izogibanje močnemu soncu: izogibajte se soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja. Še posebej pomembno je preprečevanje nenadnih in intenzivnih izpostavitev, ki vodijo do opeklin, saj te močno povečujejo tveganje nastanka melanoma.
Dosledna zaščita kože: kožo zaščitite z oblačili, ki so namenjena UV-zaščiti ali pa so gosto tkana. Nosite pokrivala s širokimi robovi in sončna očala.
Pravilna uporaba zaščitnih krem: na nezaščitene dele kože pravočasno in v zadostni količini nanesite sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več). Nanos morate čez dan večkrat ponoviti.
Spremljanje UV-indeksa in izogibanje solarijem: pomembna sta spremljanje UV-indeksa in stroga neuporaba solarijev. Strokovnjaki jasno opozarjajo: porjavelost kože ne predstavlja zdravja, temveč poškodbe kože zaradi UV-sevanja.
Prepoznajte nevarnost: pravilo ABCDE
Kožni melanom se najpogosteje pojavi na predhodno nespremenjeni koži in se kaže kot znamenje z nepravilnim robom, neenakomerno obarvanostjo in površino, lahko pa ga spremlja tudi povrhnja poškodba ali razjeda. Zato je redno opazovanje sprememb na koži – zlasti velikosti, oblike ali barve obstoječih znamenj ter pojava novih – izredno pomembno.
Pri oceni sumljivih sprememb si lahko pomagate z mednarodnim kriterijem ABCDE:
A (Asymmetry) – asimetrija: os znamenja po dolžini in os po širini se razlikujeta.
B (Borders) – robovi: rob znamenja je nepravilen, nazobčan ali z izrastki.
C (Colour) – barva: opazno je spreminjanje barve znamenja ali pa je prisotnih več barv.
D (Diameter) – premer: premer znamenja je večji od 6 milimetrov.
E (Evolution) – evolucija: znamenje se spreminja in raste nad nivo kože ali v širino.
Ob kakršni koli sumljivi spremembi je ključen čimprejšnji pregled oziroma posvet z zdravnikom.
Sodobni pristopi k zdravljenju in pomembnost spremljanja
Zdravljenje melanoma je vedno prilagojeno razširjenosti in značilnostim bolezni ter splošnemu zdravstvenemu stanju posameznika. Pri izbiri najprimernejšega pristopa se upošteva predvsem debelina tumorja po Breslowu in stopnja razširjenosti bolezni.
Doc. dr. Barbara Perić z oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana razlaga: »Najpogosteje zdravljenje vključuje kirurško in sistemsko zdravljenje ter obsevanje. V sodobnem zdravljenju imata pomembno vlogo imunoterapija, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. V določenih primerih se lahko uporabi tudi kemoterapija.«
Pomemben del obravnave je tudi spremljanje po zaključenem zdravljenju. Redni kontrolni pregledi, najprej pri onkologu in dermatologu, nato pa pri dermatologu, so nujni za zgodnje odkrivanje morebitnih ponovitev ali nastanka povsem novih tumorjev. Na voljo so tudi natančni podatki o uspešnosti obravnav, saj Register raka Republike Slovenije redno izdaja poročila Kliničnega registra kožnega melanoma.
Diagnoza ni le fizično breme – na voljo je podpora
Življenje z melanomom bolnikom in njihovim svojcem prinaša številne izzive od same postavitve diagnoze dalje. Tu odigra izjemno pomembno vlogo Nacionalno društvo bolnikov z melanomom (NDMB), ki bolnikom ponuja psihosocialno podporo, pomaga pri razumevanju bolezni in omogoča dostop do izkušenj drugih bolnikov. Mag. Janez Sirše iz Nacionalnega društva za bolnike z melanomom opozarja na psihološki vidik: »Diagnoza melanoma pogosto predstavlja veliko osebno in psihološko stisko tako za bolnike kot njihove svojce. Sproža številna vprašanja in negotovosti, zato je pomembno, da imajo bolniki dostop in podporo skupnosti s podobno izkušnjo. V društvu si prizadevamo, da bolniki v procesu zdravljenja niso sami in da jim pomagamo razumeti njihovo bolezen, jih spodbujamo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja in da živijo čim bolj kakovostno življenje.«
