Znanstveniki z Univerze v Pensilvaniji so v obsežni študiji, objavljeni v strokovni reviji British Medical Journal (BMJ), analizirali podatke približno 50.000 odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2. Primerjali so tiste, ki so jemali zdravila mounjaro, ozempic in wegovy, ki so pogosto v rabi tudi pri zdravljenju debelosti, z bolniki, ki so se zdravili z drugimi vrstami zdravil za sladkorno bolezen.
Rezultati so pokazali, da je bila uporaba naštetih zdravil povezana s 37 odstotkov večjim tveganjem za nastanek alopecije v primerjavi z zaviralci SGLT-2 in s kar 68 odstotkov večjim tveganjem v primerjavi z zaviralci DPP-4.
Naraščajoče število prijav o izpadanju las po začetku uporabe semaglutida (wegovy in ozempic) ter tirzepatida (mounjaro) že proučujejo pristojni regulatorni organi v ZDA in Veliki Britaniji, piše SkyNews. Britanska agencija za zdravila (MHRA) je od začetka leta 2026 prejela že skoraj 400 poročil o izpadanju las pri bolnikih na tirzepatidu ter 148 poročil o tem pojavu pri tistih na semaglutidu.
Raziskovalci kot najverjetnejši vzrok navajajo hitro izgubo telesne teže in zmanjšan vnos kalorične hrane. Omejevanje kalorij lahko povzroči fiziološki stres in pomanjkanje mikrohranil, kot so železo, cink in biotin, kar moti naravni cikel rasti las. Dodatno bi na rastne mešičke lahko vplivale tudi metabolične, hormonske in imunske spremembe, ki jih povzročajo ta zdravila.
Čeprav izpadanje las ne ogroža fizičnega zdravja, avtorji študije opozarjajo na pomembne psihosocialne posledice, saj stanje močno vpliva na samopodobo bolnikov, kakovost življenja in njihovo pripravljenost za nadaljevanje zdravljenja.